Išči

Vatican News
Spoved Spoved 

Nota Apostolske penitenciarije glede zakramenta sprave v trenutnem času pandemije

Razsežnost aktualnih razmer zahteva razmislek o nujnosti in središčnosti zakramenta sprave, skupaj z nekaterimi potrebnimi pojasnili tako za vernike laike kot za duhovnike, ki so poklicani k obhajanju tega zakramenta. Tudi v času Covid-19 se zakrament sprave podeljuje v skladu s splošnim kanonskim pravom in v skladu z določbami Ordo Paenitentiae.

Nota Apostolske penitenciarije glede zakramenta sprave v trenutnem času pandemije

»Jaz sem z vami vse dni« (Mt 28,20)

Razsežnost aktualnih razmer zahteva razmislek o nujnosti in središčnosti zakramenta sprave, skupaj z nekaterimi potrebnimi pojasnili tako za vernike laike kot za duhovnike, ki so poklicani k obhajanju tega zakramenta.

Tudi v času Covid-19 se zakrament sprave podeljuje v skladu s splošnim kanonskim pravom in v skladu z določbami Ordo Paenitentiae.

Posamična spoved je redni način obhajanja tega zakramenta (prim. kan. 960 ZCP), medtem ko skupne odveze brez predhodne posamične spovedi ni mogoče podeliti, razen v primerih, ko grozi smrtna nevarnost in ni dovolj časa, da bi bilo možno spovedati posamezne spovedance (prim. kan. 961 § 1 ZCP), ali če je velika sila (prim. 961 § 1, t. 2 ZCP), kar presodi krajevni škof, upoštevajoč merila, po soglasni presoji z drugimi člani škofovske konference (prim. kan. 455 § 2 ZCP). Ob tem je treba za veljavnost odveze upoštevati votum sacramenti posameznega spovedanca oziroma njegov namen, da se bo v dolžnem času spovedal velikih grehov, ki se jih sicer ni mogel spovedati (prim. kan. 962 § 1 ZCP).

Apostolska penitenciarija meni, da gre posebej v krajih, ki jih je močno prizadela okužba pandemije, in dokler ta pojav ne preneha, za primere, kjer je velika sila, kot jo zgoraj omenja kan. 961 § 1 ZCP.

Vsakršna nadaljnja opredelitev je po pravu zaupana krajevnim škofom, upoštevajoč zmeraj najvišje dobro v blagor duš (prim. kan. 1752 ZCP).

Kadarkoli se pojavi nenadna potreba po podelitvi zakramentalne odveze več vernikom hkrati, mora duhovnik, če je to mogoče, o tem predhodno obvestiti krajevnega škofa oziroma ga o tem obvesti takoj, ko bo možno (prim. Ordo Paenitentiae, štev. 32).

V trenutnem izrednem stanju pandemije je pravica krajevnega škofa opozoriti duhovnike in spokornike na previdnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri posamičnem obhajanju zakramenta sprave, kot so obhajanje na zračnem kraju zunaj spovednice, ohranjanje primerne razdalje in uporaba zaščitnih mask, vse to pa ob absolutni skrbi za varovanje spovedne molčečnosti in potrebne diskretnosti.

Poleg tega ima krajevni škof vedno pravico, da v mejah svojega cerkvenega ozemlja in glede na stopnjo pandemične okužbe določi primere velike sile, v katerih je dovoljeno podeliti skupno odvezo: na primer pri vhodu na bolnišnične oddelke, kjer so hospitalizirani okuženi verniki, ki so v smrtni nevarnosti, z uporabo zvočnika, kolikor je mogoče, in z ustreznimi previdnostnimi ukrepi, da se odveza lahko sliši.

Če se meni, da je nujno in potrebno, se v dogovoru z zdravstvenimi oblastmi ustanovijo skupine »posebnih bolnišničnih duhovnikov«, tudi na prostovoljni bazi in v skladu s pravili o zaščiti pred okužbo, da se zagotovi potrebna duhovna pomoč bolnim in umirajočim.

Kadar bi se posamezni verniki nahajali v boleči nezmožnosti prejemanja zakramentalne odveze, je treba spomniti, da popolno kesanje, ki prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, izraženo z iskreno prošnjo po odpuščanju (s tisto, ki jo je spokornik v tistem trenutku zmožen izraziti), ki jo spremlja votum confessionis, tj. resna odločitev, da se čim prej zateče k zakramentalni spovedi, doseže odpuščanje grehov, tudi smrtnih (prim. KKC, štev. 1452).

Cerkev v tem času, kot še nikoli prej, doživlja moč občestva svetnikov, dviga k svojemu križnemu in vstalemu Gospodu zaobljube in molitve, še zlasti daritev svete maše, ki jo vsak dan darujejo duhovniki, čeprav brez ljudstva.

Kot dobra mati Cerkev prosi Gospoda, da bi se človeštvo osvobodilo te nadloge in kliče na pomoč blaženo Devico Marijo, Mater usmiljenja in Zdravje bolnikov, ter njenega moža svetega Jožefa, saj pod njunim varstvom Cerkev od nekdaj roma po tem svetu.

Naj nam presveta Marija in sveti Jožef izprosita obilne milosti sprave in odrešenja, v pozornem poslušanju Gospodove besede, ki jo danes ponavlja človeštvu: »Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog« (Ps 46, 11), »Jaz sem z vami vse dni« (Mt 28, 20).

V Rimu, na sedežu Apostolske penitenciarije, 19. marca 2020.
Na praznik svetega Jožefa, moža blažene Device Marija in zavetnika vesoljne Cerkve.
Mauro Kardinal Piacenza,
veliki penitenciarij

Sreda, 25. marec 2020, 12:57