Išči

Vatican News

Kard. Comastri: Če želimo novo človeštvo, odprimo srce za Jezusa

Pri Vatikanski založbi je izšla knjiga z mislimi papeža Frančiška, ki bralca spremljajo na poti proti veliki noči. Kardinal Angelo Comastri je v predgovoru napisal, da če želimo novo človeštvo, moramo srce odpreti za Jezusa.

Andreja Červek – Vatikan

Žepna knjižica z osemdesetimi stranmi ima naslov Gospod je vstal. »Gre za preproste stavke v papeževem stilu,« je v intervju za Vatikan News dejal kardinal Angelo Comastri, nadduhovnik bazilike sv. Petra in generalni vikar za mesto Vatikan.

»Prvi korak, ki nas približuje Bogu, je korak dejavne ljubezni,« je dejal Comastri. »Jezus je prinesel čudovito novico, da je Bog ljubezen, neskončna dobrota. In to novico poznamo samo mi kristjani, saj je značilnost krščanstva. Zato je tudi prva zapoved, ki nam jo je dal Jezus, tale: 'Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.'« Ta 'kakor' je po Comastrijevih besedah pomemben, saj nas Jezus z njim poučuje o resnični ljubezni. »Učitelj ljubezni je Bog in ko gledamo Boga, se učimo ljubezni. ko gledamo Jezusa, učlovečenega Boga, se učimo ljubezni. V življenju ima ljubezen tisoče izrazov,« pri čemer spomni na besede Matere Terezije: »Tudi nasmeh je delo usmiljenja, razvedriti neko vznemirjeno osebo je tudi delo usmiljenja.« Zato je treba ljubezen živeti z ljudmi, ki so ob nas. Najprej v družini, zatem v službi, v prijateljstvu, do oseb, ki jih vsak dan srečamo. Spomniti se moramo, da če je v srcu ljubezen, Bog, potem izražanje ljubezni postane lahko in se lahko izrazi na tisoče načinov.

Predgovor se začne z anekdoto o Winstonu Churchillu, s katero kardinal odpre vprašanje velikih nasprotij našega časa: krščanski pogled na življenje in pogled znanosti, ki rešuje svet. Comastri je anekdoto takole povzel: »Ob koncu druge svetovne vojne je Winston Churchill, ki je bil premier Združenega kraljestva v tistih strašnih letih, bil povabljen v Združene države, kjer so mu izkazali velike časti, ker je takoj razumel nevarnost nacizma. Rektor znamenitega tehnološkega inštituta v Bostonu ga je pozdravil s slavilnimi besedami ter sklenil, da se nikoli več noben Hitler ne bo pojavil v moderni družbi, kajti ta je postala ogromen stroj, ki temelji na dobrem načrtu, ki ga zagotavlja znanost. Churchill je tiho poslušal, se zahvalil in z nekoliko ironije dodal: 'Prevzvišeni rektor, ko bo prišla ta prihodnost, ki jo jamči znanost, o čemer ste govorili, upam, da bom jaz že mrtev.' Kot da bi hotel reči, da ni znanost tista, ki lahko človeka potegne iz hudobij. Iz hudobije ga lahko potegne samo Bog! In Jezus je Bog, ki je prišel med nas, da bi nas izvlekel iz hudobije.«

Kot primer je kardinal Comastri navedel Pavla iz Tarsa, nasilneža in preganjalca. Ko sreča Jezusa, postane izjemen, krotak do točke, da napiše najlepšo hvalnico ljubezni: »Če bi ljubezni ne imel, nisem nič.« »Ravno ljubezen nam daje življenje in nas pred Bogom in drugimi osebami dela čudovite.« Drugi primer je Avguštin, razbrzdan mladenič, ki, ko odpre srce Jezusu, postane eden največjih svetnikov. Imamo tudi Frančiška iz Assisija, površinskega sina bogatega trgovca. Tudi on, ko odpre srce za Jezusa, postane izjemen človek, ubožec, svetnik popolnega veselja. Comastri spomni tudi na Charlesa de Foucaulda, ki je po spreobrnjenju rekel: »Pri dvajsetih letih v meni ni bilo niti trohice dobrega. Potopljen sem bil v hudobijo.« Tudi on postane izjemen, ko Jezusu odpre srce. In še Guliermo Marconi, ki je načrtoval in realiziral Radio Vatikan, ko zatrdi, da znanost dela dobro, ko ostane znotraj svoje meje, in da ni znanost tista, ki lahko da smisel življenju, ampak je to vera. »Želel sem navesti vse te primere, da bi povedal, da če želimo novo človeštvo, moramo odpreti srce za Jezusa,« izpostavlja kardinal Comastri.

Spregovori še o izboru papeževih misli v knjižici Gospod je vstal. »Gre za zelo preproste stavke, kot je to papežev stil. Vendar pa so zelo močni in globoki,« pravi in navede papeževe besede, izrečene na pepelnično sredo: »Jezus na križu je kompas življenja, ki nas usmerja v nebo.« Vabijo nas, naj v postnem času pogled usmerimo na križanega. Jezus na križu nas namreč uči, kakšno ljubezen moramo iskati in zanjo prositi, ljubezen, h kateri se moramo spreobrniti. Neki drugi stavek govori o luči in upanju. Je povabilo k optimizmu, ki je tipično krščanski. Mi smo ljudstvo upanja. Kardinal Comastri navede še papeževe besede iz apostolske spodbude Christus vivit: »Kristus živi. On je naše upanje in najlepša mladost tega sveta. Vse, česar se On dotakne, postane mlado, postane novo, napolni se z življenjem. On je v tebi, On je s tabo in nikoli ne odide. Četudi se ti oddaljiš, ob tebi je Vstali, ki te kliče in te čaka, da bi ponovno začel. Ko se počutiš star zaradi žalosti, jeze, strahov, dvomov ali neuspehov, On bo tam, da ti da moč in upanje.« Gre za velikonočno sporočilo, dodaja Comastri, optimistično sporočilo, kar je ravno sporočilo velike noči.

Sobota, 7. marec 2020, 14:50