Išči

Vatican News

Izšel dokument o vzajemnosti med vero in zakramenti

Kakšna je povezanost med vero in zakramenti? Zakaj odsotnost vere vpliva na veljavnost zakramenta zakona? Odgovor daje dokument Mednarodne teološke komisije »Vzajemnost med vero in zakramenti v zakramentalni ekonomiji«.

Andreja Červek – Vatikan

Mednarodna teološka komisija je izdala dokument za naslovom »Vzajemnost med vero in zakramenti v zakramentalni ekonomiji«. Dokument v petih poglavjih želi na svetlo postaviti dejstvo, da se vzajemnost med vero in zakramenti v pastoralni praksi danes nahaja v krizi. V ospredju je tudi vprašanje o povezanosti med vero in zakramentom svetega zakona ter veljavnostjo slednjega v primeru odsotnosti vere.

Gabino Uríbarri Bilbao s papeške univerze Comillas v Madridu, sicer pa član Mednarodne teološke komisije, pojasnjuje, da je osrednji del dokumenta (drugo poglavje) teološka argumentacija, ki pokaže na vzajemnost med vero in zakramenti. Razčlenjene so tri temeljne postavke: 1. razodetje Boga in zgodovina zveličanja vsebujeta zakramentalni ton, zaradi najvišje pomembnosti učlovečenja; 2. to zakramentalno razodetje je namenjeno za sporočanje božje milosti človeški osebi: je dialog; 3. krščanska vera je zato odgovor na zakramentalno razodetje zakramentalnega značaja. Na tej osnovi se v tretjem poglavju obravnava tri zakramente krščanskega uvajanja, četrto poglavje pa je namenjeno zakonu.

Vzajemnost med vero in zakramenti je tema, o kateri se že več let razpravlja predvsem v povezavi z zakonsko zvezo. Vprašanje o veljavnosti mnogih zakonov, ki so bili sklenjeni v cerkvi zaradi navade ali tradicije, vendar pa brez vere, sta zastavila tako papež Benedikt XVI. kot papež Frančišek. Kot dodaja Bilbao, se je tudi na sinodalnih zasedanjih o družini (1980, 2014, 2015) in evharistiji (2005) zahtevala razjasnitev o tej nerešeni pastoralni situaciji, torej obhajanju zakramenta zakona brez vere. Po Bilbaojevih besedah si Mednarodna teološka komisija prizadeva razjasniti ta problem z vidika dogmatične teologije, kar je prvi korak.

Bilbao še pojasni, zakaj odsotnost vere postavi v dvom veljavnost zakramentalnega zakona. Katoliški nauk trdi, da je zakon naravna stvarnost, ki pripada redu stvarstva (glej 1. Mz 2,24). Jezus Kristus je to naravno stvarnost povzdignil v zakrament. Ko se torej podeljuje zakramentalni zakon, se mora podeliti tudi naravna zakonska zveza. Za Cerkev naravna zakonska zveza obsega iste značilnosti kot zakramentalni zakon. Dobrine zakonske zveze, zaradi katerih gre za resničen zakon, so iste kot pri zakramentalnem zakonu, in to so nerazvezljivost, zvestoba in rodovitnost.

Torek, 3. marec 2020, 12:02