Išči

Vatican News

V Sikstinski kapeli ta teden na ogled Raffaellove tapiserije

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan         

Barbara Jatta, direktorica Vatikanskih muzejev

Naročil jih je papež Leon X., po besedah Barbare Jatta, direktorice Vatikanskih muzejev, pa predstavljajo teološko dopolnitev fresk iz 15. stoletja ter Michelangelove upodobitve Prve Mojzesove knjige in poslednje sodbe v Sikstinski kapeli. »To je pomemben trenutek, način obhajanja 500-letnice smrti izredno velikega umetnika, ki ni pomenljiv le z vidika italijanske in vatikanske umetnosti, ampak predvsem v svetovnem merilu. Želeli smo obuditi spomin na preteklost in čudovite Raffaellove tapiserije ponovno postaviti na tisti kraj, za kamor so bile kupljene leta 1515 in obešene leta 1519. Gre za Apostolska dela, za prikaz zgodb Petra in Pavla, ki se zdaj nahajajo v spodnjem delu stranskih sten kapele – ne le pod prizori iz Kristusovega in Mojzesovega življenja, ampak tudi pod Michelangelovo stropno poslikavo prizorov iz Prve Mojzesove knjige. Dejansko ne vemo, če so bile tapiserije o življenju apostola Pavla izobešene na desni in o življenju apostola Petra na levi, kakor smo jih postavili mi. Dokumenti nam o tem ne govorijo, tako da ne moremo biti gotovi. Postavitev je bila zagotovo malo drugačna od tokratne, saj leta 1519 še ni bilo Poslednje sodbe. Zagotovo vemo, da sta bili dve tapiseriji ob straneh oltarja, česar mi nismo mogli storiti, saj bi tako zakrili Michelangelovo Poslednjo sodbo.

Alessandra Rodolfo, kuratorka razstave

Alessandra Rodolfo, kuratorka razstave, je povedala več o namenu in pomenu tapiserij, ki so na ogled ta teden ter o širšem kontekstu, v katerega so vključene: »Ideja je bila ta, da bi ovrednotili vse tisto, kar je Raffaellovega v Vatikanu in tapiserije so ena izmed najbolj dragocenih in tudi najbolj redkih ročnih del, ki jih je mogoče videti. Res je, da so sicer na ogled v vitrinah pinakoteke, vendar pa imajo tapiserije, kadar jih vidimo brez stekla in s posebnimi lučmi, popolnoma drugačen čar. Poleg tega so bile izdelane posebej za papeško kapelo in dopolnjujejo njeno versko sporočilo, kot je želel papež Leon X. (1513-1521), ki jih je naročil pri Raffaellu.

Papež Sikst IV. (1471-1484) je naročil izdelavo fresk na stenah s prizori iz Mojzesovega in Kristusovega življenja, torej iz Stare in Nove zaveze. Papež Julij II. (1503-1513)  je poklical Michelangela, ki je poslikal strop s prizori iz Prve Mojzesove knjige in iz življenja sibil ter prerokov, ki so živeli pred Kristusom. Raffaello je vse poslikave temeljito preučil in se prilagodil tudi vzvišenemu slogu upodobitev. Navdih je dobil tudi pri Michelangelu, saj je njegov slog bolj monumentalen. Prav tako je bil pozoren na najmanjše okrase. Če na primer pogledamo kite na okvirjih, gre za enake kite, kot jih najdemo zgoraj, v nišah papežev in pod korom. Z verskega vidika gre za pomembno katehezo, ki se prične z Michelangelovi prizori iz Prve Mojzesove knjige, se nadaljuje s Staro zavezo in Mojzesom, preide v Novo zavezo s Kristusom, zgodbe apostolov, ki so delno vzete iz evangelija, delno pa iz Apostolskih del. Od začetka tako pridemo do poslednje sodbe na koncu, ki je tudi nov začetek in torej sklene krog.«

Ob koncu pogovora pa je kuratorka razstave povedala še, kako so tapiserije pripravili, da so lahko ta teden na ogled v Sikstinski kapeli: »Restavratorska dela so jih zaščitila, med drugim so dobile posebno prevleko, tako torej nimajo neposrednega stika s poslikanimi stenami v ozadju. Vse tapiserije so bile pregledane, prav tako tudi kljuke, s katerimi so pritrjene – verjetno so iste, s katerimi so 26. decembra, na god sv. Štefana, leta 1519, izobesili prvih sedem tapiserij, ki so prišle iz tkalnice v Bruslju. Prav tako smo namestili tudi posebne luči in opazili nekatere neverjetne detajle: na tapiseriji, ki prikazuje smrt Ananija, se na primer na lesenem delu podnožne deske vidijo modri žeblji z rumeno piko, kar daje občutek svetlobe. Ta razstava je bila tako tudi priložnost, da smo bolj preštudirali in bolje videli tapiserije, pokazale so se namreč posebnosti, ki jih do sedaj  nismo videli.«

Torek, 18. februar 2020, 13:30