Išči

Archivio1.jpg

Msgr. Pagano o pripravi na odprtje arhivov o pontifikatu Pija XII.

Kot je papež Frančišek napovedal 4. marca lani, ko je v avdienco sprejel zaposlene v Vatikanskem tajnem arhivu – ki je bil 28. oktobra 2019 preimenovan v Vatikanski apostolski arhiv –, bodo od 2. marca letos odprti arhivi o pontifikatu papeža Pija XII. V pripravi na ta dogodek bo na Patrističnem inštitutu Augustinianum v neposredni bližini Vatikana 21. februarja potekal študijski dan, na katerem bodo predstavili potek priprave na odprtje, dokumente, ki bodo na razpolago ter različne možnosti za raziskovanje. Msgr. Sergio Pagano, prefekt Vatikanskega apostolskega arhiva, je v intervjuju za Radio Vatikan povedal več o samem arhivu ter jutrišnjem simpoziju.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan         

Veliko pričakovanje, 15 let priprav

»Pričakovanje mnogih raziskovalcev z vsega sveta traja že 14 ali 15 let. To je čas, ki so ga moji sodelavci, arhivarji in drugo osebje, vložili, da so pripravili vso to velikansko količino dokumentov: morali so jih označiti, protokolirati in pripraviti inventarje – tisti, ki zadevajo papeža Pija XII., so danes vsi v digitalni obliki. 

Raziskovalci jih bodo lahko našli preko "intraneta", to je preko omrežja v čitalnicah Vatikanskega apostolskega arhiva. Razumljivo je, da je pričakovanje veliko, saj je pontifikat Pija XII. zelo pomemben in ključen. Šlo je za obdobje v človeški zgodovini, ki ga je žal opustošila in okrvavila druga svetovna vojna, pa tudi to, kar se je zgodilo takoj po njej. V oči seveda najprej pade dramatično vprašanje holokavsta, tako da judje pričakujejo, da bo odprtje arhivov prineslo veliko odkritij. Poleg tega so pomembni tudi dokumenti glede odnosov Svetega sedeža s totalitarnimi režimi in glede konkordatov z različnimi državami. Bolje se bo lahko razumelo stališče papeža in Svetega sedeža glede določenih verskih politik, komunizma in absolutizmov.«

Izredna karitativnost Pija XII.

»Spoznalo se bo tudi mogočno delovanje Pija XII. na karitativnem področju. Glede na to, da sem jaz uredil dobrodelni fond, ki šteje preko 8.000 kuvert, v katerih je na tisoče dokumentov, ki pričajo o dobrodelnosti, lahko to potrdim v prvi osebi. Presunljivo je, da je Pij XII. prejel darove od katoličanov z vsega sveta, posebej iz Združenih držav Amerike, in jih je praktično takoj, še isti dan, razdelil tistim, ki so potrebovali pomoč: tako zasebnikom kot župnijam, sirotišnicam, bolnišnicam, pa tudi univerzam in raziskovalnim inštitutom. Gre za pravo reko denarja, ki je bila, lahko bi rekli, reka njegove karitativnosti.«

Poglobiti nauk in misel papeža Pija XII.

»Praktično, kdorkoli je prosil Sveti sedež za pomoč, jo je dobil. Objavili bomo dva obsežna inventarja, ki prav tako kažeta na drug vidik karitativnosti, ki je bila bolj organizirana in je potekala preko ustanove "Delo pomoči". Seveda bomo odprli tudi arhive državnega tajništva Pija XII. Raziskovalci pričakujejo te zbirke dokumentov tudi zato, da bi poglobili nauk in misel tedanjega svetega očeta. Spomnimo na okrožnice in na dejstvo, da je najbolj citiran papež drugega vatikanskega koncila. Njegov nauk, njegova teologija in pastoralna praksa še danes ostajajo ključnega pomena in upam, da jih bodo z odprtjem teh arhivov tudi primerno preučili.«

Pomoč judom v času holokavsta

Msgr. Pagano je nato odgovoril na vprašanje, če so med dokumenti tudi takšni, ki dokazujejo, da je Cerkev v času papeževanja Pija XII. med holokavstom pomagala na varno judom. »Nedvomno. Kolikor mi je znano, jih je zelo veliko. Obstaja veliko dokumentov z zahvalami judov. Seveda gre za nekrščene jude, ki so ostali v svoji veri, ki se zahvaljujejo papežu za prejeto pomoč. Veliko je pričevanj o pomoči, ki so jo nudili preprosti kristjani, pa tudi redovne skupnosti in sami škofje, da bi rešili, kar se je dalo rešiti znotraj tega prebivalstva, ki je bilo tako kruto preganjano. Seveda obstajajo v zvezi s tem tudi nasprotni glasovi, nekateri judje govorijo o problemu tišin Pija XII. Vendar pa bo mogoče v novih dokumentih glede tega najti tudi novo razlago, ki bo bolj vezana na okoliščine. Poznamo zgodovino tega preganjanega ljudstva in holokavsta ter vemo, da judje veliko pričakujejo od teh dokumentov, ki bodo po novem dosegljivi. Pomembno je, da je preučevanje teh in tudi drugih dokumentov nepristransko, objektivno, znanstveno in zgodovinsko. Nato pa si bo, seveda, vsak ustvaril lastno mnenje.«

Študijski dan na Augustinianumu 21. februarja

Ob koncu intervjuja pa je prefekt Vatikanskega apostolskega arhiva pojasnil, kako je študijski dan, ki bo 21. februarja potekal na Augustinianumu, povezan z odprtjem arhivov. »Sveti oče je odprtje napovedal že pred enim letom, ko je v avdienco sprejel Vatikanski arhiv. Da pa bi z arhivskega vidika bolje in primerneje pripravili to novo odprtje dokumentov, smo organizirali študijski dan na Patrističnem inštitutu Augustinianum v bližini stebrišča sv. Petra. Ob tej priložnosti bodo arhivarji Vatikanskega apostolskega arhiva, pa tudi arhivarji drugih arhivov Svetega sedeža, predstavili svoje delo priprave dokumentov in možnosti, ki jih le-ti nudijo glede novih raziskav. Prijavilo se je že več kot 150 oseb, ki so zgodovinarji in raziskovalci, med njimi je tudi precej velika skupina judov. S tem dogodkom želimo raziskovalcem ponuditi pregled novih dokumentov ter možnosti iskanja. Potem bo lahko vsak nadaljeval po svoji poti, opravljal svoje raziskovanje, naredil svoje zaključke, seveda v kar največji svobodi.«    

Prisluhni prispevku
Četrtek, 20. februar 2020, 12:35