Išči

Vatican News
2020.01.02 Funerali card. Grech Prosper

Pogrebna maša za kard. Grecha: Redovnik velikega nauka in globoke duhovnosti

V baziliki sv. Petra v Vatikanu je danes, 2. januarja 2020, potekala pogrebna maša za kardinala Prospera Grecha, ki je umrl 30. decembra 2019. Daroval jo je poddekan kardinalskega zbora, kardinal Giovanni Battista Re. Na koncu svete maše je obred poslednjega priporočanja in slovesa vodil papež Frančišek.

Andreja Červek – Vatikan

Mož trdne vere in strokovnjak za cerkvene očete, redovnik velikega nauka in globoke duhovnosti, ki je ljubil Cerkev in redovno življenje ter na prvo mesto vedno postavljal Boga. S temi besedami se je pokojnega kardinala Prospera Grecha spomnil kardinal Re med homilijo. Izhajal je iz Jezusovih besed iz Lukovega evangelija, ki so izkušnja vsakega dne in izredno aktualne: »Bodite pripravljeni, s prižganimi svetilkami, kakor tisti, ki čakajo, da bo Gospod potrkal na vrata in mu boste takoj odprli. Bodite pripravljeni, kajti ne poznate ne dneva ne ure« (glej Lk 12,35-40). »Pa vendar, vsakokrat, ko Gospod pride in potrka na vrata osebe, ki jo poznamo, nas njegov prihod skoraj vedno preseneti. Tako velika je naša naravna navezanost na življenje, da se z lahkoto slepimo, neodvisno od let in zdravstvenega stanja,« je dejal in zatem spregovoril o Grechovem življenju.

Smrt ga ni našla nepripravljenega

Na božično noč je kardinal Grech v baziliki somaševal s svetim očetom. V ponedeljek je bil še za mizo s svojo avguštinsko skupnostjo, nekaj ur zatem, pa ga je Gospod poklical k sebi. »Seveda ga smrt ni našla nepripravljenega.« Njegovo dolgo življenje, 24. decembra je namreč dopolnil 94 let, in njegovo življenje, posvečeno Bogu v Redu sv. Avguština, sta ga pripravljala na zadnji klic. »Gotovosti vere, o katerih je učil druge, so mu dale jasno zavedanje, da umreti pomeni vstopiti v veselje neizmerne Božje ljubezni.« Osrednja razsežnost njegovega dolgega in dejavnega življenja je, poleg avguštinske redovne razsežnosti, bil študij in poučevanje teologije, v polni zvestobi nauku Cerkve.

Rodil se je na Malti leta 1925 in z 18. leti vstopil v Red sv. Avguština. Po redovnih zaobljubah, ko je dobil imel Prospero, in po končanem študiju, je leta 1946 bil poslan v Kolegij sv. Monike v Rim na študij teologije. V duhovnika je bil posvečen 24. marca 1950. Študij je nadaljeval z doktoratom. Na Papeški lateranski univerzi je dosegel doktorat iz teologije in diplomiral na Bibličnem inštitutu.

Takoj zatem se je vrnil na Malto, kjer je dve leti poučeval na Avguštinskem teološkem kolegiju in Kolegiju Mater Admirabili. Leta 1957 je prejel študijsko štipendijo na univerzi v Oxfordu in naslednje leto bil poslan kot asistent raziskovalec na univerzo v Cambridge. Leta 1959 se je vrnil na Malto in nadaljeval s poučevanjem. Kmalu zatem je bil imenovan za tajnika vikarja mesta Vatikan in za papeškega zakristana. Tako je prišel živet v Vatikan.

Leta 1965 je bil imenovan za predsednika Teološkega inštituta Augustinianum, leta 1970 pa je skupaj z Agostinom Trapéjem ustanovil znani Patristični inštitut Augustinianum ter postal njegov prvi predsednik.

Kot svetovalec na dikasteriju za nauk vere je tesno sodeloval s takratnim kardinalom Ratzingerjem. Bil je tudi član Papeške teološke akademije, Papeške biblične komisije in Mednarodne patristnične zveze. Več kot dvajset let je poučeval hermenevtiko na Papeškem bibličnem inštitutu in svetopisemsko teologijo na Papeški lateranski univerzi. Napisal je veliko člankov in izdal vrsto knjig o hermenevtiki Svetega pisma in patristiki. Poleg svoje izjemne dejavnosti na področju študija in poučevanja je vedno našel čas za pastoralno delo v kapeli sv. Monike, kjer je tudi spovedoval. Na konzistoriju, februarja 2012, ga je papež Benedikt XVI. postavil za kardinala in mu dodelil diakonijo sv. Marije Goretti, istočasno pa je bil povzdignjen v nadškofa.

Kard. Re med homilijo
Kard. Re med homilijo

Ko beremo sv. Avguština, beremo o sebi

Kard. Re je izpostavil, da »kot mož trdne vere in strokovnjak za cerkvene očete« je Prospero Grech bil navdušen nad sv. Avguštinom in zagovornik aktualnosti njegovega učenja. Prepričan je bil, da »z branjem sv. Avguština, odkrijemo nekaj o sebi«. Ob različnih priložnostih je zatrdi, da sv. Avguštin, predvsem v knjigi Izpovedi, govori o sebi, svoji izkušnji, a »v kolikor gre za izkušnjo, ki jo človek živi v vsaki dobi, torej z branjem sv. Avguština beremo kaj o sebi, problemih današnje Cerkve, problemih družbe, odnosih med državo in Cerkvijo in tako naprej, kajti dovolj je brati katero koli delo sv. Avguština in vedno se bo našlo kaj, kar nagovarja srce«.

Redovnik velikega nauka in globoke duhovnosti

»Bogoslužje te maše nas vabi, da dvignemo pogled onkraj meja smrti, proti tistemu svetu, v katerega je vstopil kardinal Grech,« je dejal kardinal Re in navedel besede iz knjige preroka Ezekiela, ki so polne tolažbe in nesmrtnega upanja: »Glejte, poslal bom duha v vas in boste oživele. Spoznali boste, da sem jaz Gospod.« Prerokov pogled nas usmerja proti končni zmagi Boga, ko bo obudil mrtve v življenje brez konca. Prerok govori o »silno veliki vojski« in nam pravi, da bo rešena velika množica. »Med temi bo tudi ta naš sobrat, ki je bil redovnik velikega nauka in globoke duhovnosti, ki je ljubil Cerkev in redovno življenje ter je predvsem vedno postavljal Boga na prvo mesto in nad vse,« je dejal kardinal Re in povabil: »Izročimo sedaj molitev za njegovo dušo Bogu, o katerem je kot teolog velikokrat govoril in pisal.«

Audio
Četrtek, 2. januar 2020, 13:51