Išči

Vatican News
Sikstinska kapela, stvarjenje Adama Sikstinska kapela, stvarjenje Adama 

P. Bovati o novem dokumentu Papeške biblične komisije: »Kaj je človek?«

Pri Vatikanski založbi je izšel dokument Papeške biblične komisije z naslovom: »Kaj je človek?« Gre za sistematično študijo v štirih poglavjih o antropološki viziji Svetega pisma, od Prve Mojzesove knjige do Razodetja. Več o njej je v intervjuju za Radio Vatikan povedal p. Pietro Bovati DJ.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Osnovno vprašanje: Kaj je človek?

Najprej je predstavil, kako je nastal novi dokument, ki govori o tem, kaj Sveto pismo pravi o človeku: »Izhodišče sega v preteklost in izvira iz vprašanja, ki ga je zastavil drugi vatikanski koncil, predvsem v Pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu (Gaudium et spes). V njej se preučuje družbo, človekovo stvarnost, pri čemer se pojavi temeljno vprašanje o smislu življenja, o tem, kaj je zgodovina ljudi, kaj je dejansko ta stvaritev Boga, ki je ustvarjena po Njegovi podobi in ima – tako upamo – čudovito usodo. To vprašanje, ki je starodavno, je danes zelo aktualno. Gre za vprašanja o pomenu začetka, o človekovem ravnanju, katere naj bodo njegove vrednote, kakšna je njegova usoda. Papež je želel, da bi to tematiko soočili izhajajoč iz Svetega pisma, ki je temelj in duša celotnega krščanskega razmišljanja. Osnova je torej vprašanje: kaj je človek? To vprašanje je prisotno v Svetem pismu kakor pot. Potrebno je modrostno umevanje, da bi mogli razumeti vse različne vidike razsežnosti človeka in se ne bi osredotočali zgolj na en določen vidik. Potrebno je dopustiti, da nas vodi Sveto pismo, njegova začetna besedila, kot so 1Mz 1,3, potem pa Sveto pismo postopoma, preko različnih modrostnih, preroških in evangeljskih razsežnosti, človeku odkriva resnico o človeku. In sicer preko mitologije biblične teologije, ki ne odgovori na vsa vprašanja, ampak na nek način poda temeljna načela za razločevanje človekovega smisla v zgodovini«.

Prvo poglavje: Človeško bitje, od Boga ustvarjeno

»Prvo poglavje govori o pojmovanju človeškega bitja kot "od Boga ustvarjenega", z dvema prvinama: človek je ustvarjen iz prahu, torej gre za razsežnost krhkosti in smrtnosti, ki je vpisana v njegovo lastno stvarnost. Hkrati pa je človek prav tako izredno duhovno obdarjen z Božjim dihom. V dokumentu je torej predstavljeno, kaj Sveto pismo pravi o teh dveh vidikih: o človekovi krhkosti, šibkosti, o njegovem strahu pred smrtjo; nato pa tudi o njegovi izredni lastnosti, da je podoben Bogu, da je v njem Božji dih, da je zmožen prerokovanja, modrosti ter ima v sebi počelo nesmrtnosti«.

Drugo poglavje: Prehranjevanje, delo, varovanje stvarstva

»Drugo poglavje: Prva Mojzesova knjiga pravi, da je človek postavljen v raj. V tem poglavju se soočamo predvsem s tematiko prehranjevanja, saj je vrt kraj, kjer se človek hrani. Tudi danes je prehranjevanje zelo pomembno antropološko vprašanje – tako zaradi pomanjkanja hrane kot tudi zaradi njene vedno boljše kakovosti. Temu sledi tematika o delu, saj je človek postavljen v vrt zato, da bi delal. Kaj to pomeni? Kakšno vrednost ima delo v zgodovini človeštva? Človek je v raju prav tako v stiku z živalmi in drugo poglavje zato govori tudi o varovanju stvarstva kot eni izmed razsežnosti odgovornosti človeka«.

Tretje poglavje: Antropološka stvarnost odnosov

»Tretje poglavje, ki je najbolj kompleksno, pa zadeva antropološko stvarnost odnosov. Bog je postavil človeka v raj, ustvaril je moža in ženo. Gre za temeljni odnos ljubezni, iz katerega izhajajo otroci. Pomemben je torej odnos med starši in otroki, pa tudi med brati. Te tri razsežnosti ljubezni – zakonska, očetovska in sinovska ter bratska – na nek način predstavljajo načrt, ki ga Bog želi za ljudi, in tudi izziv zgodovine, da bi se to uresničilo. V tem poglavju so tako predstavljene zelo pomembne tematike kot so zakon, spolnost, pa tudi vojna, nasilje ter odnos med starši in otroki, ki se zdi danes zelo težaven. Kaj o tem pravi Sveto pismo? To se mi zdi pomemben prispevek in je zagotovo zelo pričakovan. Prav tako je bila to ena izmed točk, glede katere so naši predstojniki najbolj vztrajali«.

Četrto poglavje: Človekova neposlušnost in Božji poseg

»Zadnje poglavje pa govori o človeku, ki je podvržen Postavi; ki mora izpolniti dolžnosti, ki mora biti pokoren. Dokument kaže, da Sveto pismo govori o človekovi krhkosti, o težavi, ki jo ima pri tem, da uboga Božji ukaz, s tragičnimi posledicami neposlušnosti, ki se razvijejo v sušo, smrt, bolečino. Na kakšen način Bog poseže v to zgodovino? S svojim zveličavnim procesom. Na ta način ta prispodoba o človekovem življenju nima negativnih lastnosti, ampak je v ospredju zmaga milosti, odpuščanja in zveličanja. Tako zgodovina ne bo zgodovina človeške bede, ampak zgodovina Božje slave v človeku«.

Prisluhni prispevku

Odgovori na aktualna vprašanja

P. Bovati je v nadaljevanju intervjuja razložil, kako novi dokument odgovarja na nekatera specifična aktualna vprašanja, kljub temu, da le-teh še ni bilo tedaj, ko so nastajali posamezni deli Svetega pisma: »Zdi se nam, da smo odgovorili prav na to, kar nas Cerkev prosi, to je da ne govorimo o stvareh, ki jih ni v Svetem pismu. Vprašanja smo soočali tako, da smo upoštevali raven podatkov, ki jih imamo v Svetem pismu. Obstajajo vprašanja, ki jih ljudje zastavljajo danes, na katera pa v Svetem pismu ne najdemo neposrednega in natančnega odgovora, saj so kulturne situacije tistega časa drugačne od naših. Tako smo tudi v zvezi s temi vprašanji izoblikovali nekatera načela, kot na primer pomen različnosti, ki je vpisana v sámo stvarstvo, kot element za razumevanje Božjega načrta tudi v odnosu do vsakega bitja. To je načelo, ki morda lahko pomaga drugim strokam – teološki, psihološki, pastoralni – razviti vprašanja na primeren način, upoštevajoč okoliščine, kulture, razmišljanja, ki danes prihajajo tudi iz sveta modrosti. Sveto pismo torej ponuja nekatera načela in koristne predloge za premišljevanje o določenem vprašanju. Ti pa so nato zaupani tudi drugim razlagalcem krščanske misli: teologom, moralistom, pastirjem, da bi mogli na najprimernejši način odgovoriti na vprašanja, ki jih človek zastavlja Cerkvi«.    

Dokument zajema iz Svetega pisma in cerkvenega učiteljstva

»Upoštevali smo celotno krščansko izročilo, saj se nobena misel ne rodi iz nič. Hkrati smo želeli pokazati, kaj resnično pravi Sveto pismo. Gre za delo, ki ga do sedaj ni naredil še nihče. Ponavadi teolog tu in tam navaja določeno besedilo, ki se mu zdi koristno in pomembno za njegovo argumentiranje. Mi pa smo želeli narediti sistematično delo, s katerim lahko predstavimo, kaj Sveto pismo pravi glede kompleksnosti človeškega bitja. S tem, ko teologu ponujamo to pot, predlagamo, naj se na Sveto pismo ne gleda kot na zbirko ločenih trditev, ampak naj se dejansko upošteva vrednost posameznih trditev v njihovem temeljnem kontekstu, od prve strani Svetega pisma do zadnje, ki je knjiga Razodetja«.

»Z drugimi besedami: magisterij papežev se sklicuje na Sveto pismo in Sveto pismo osvetljuje magisterij. Gre za hermenevtični krog: izhajamo iz skupka posredovane vere Cerkve, ki smo jo sprejeli za svojo preko krščanske vzgoje, hkrati pa vabimo same mislece, da bi ponovno našli izvir, spodbudo, izziv in razmišljali prav izhajajoč iz svetopisemskih besedil, predvsem z vidika pripovedi; da bi torej ponovno našli tudi pripovedno in nato simbolično teologijo, saj se lahko simbol zdi manj natančen kot določen pojem. Vendar pa more tudi navdihovati nove misli in pomagati pri razumevanju vere v skladu s tem, kar nam Bog naroča v našem času«.

Novost: sistematično obravnavanje

Ob koncu intervjuja pa je p. Bovati še poudaril, da je največja izvirnost novega dokumenta sistematično obravnavanje odgovora na vprašanje »Kaj je človek?« Po njegovih besedah namreč ne gre zgolj za navajanje nekaterih vidikov in morda malo bolj kompleksnih interpretacij svetopisemskih besedil, ampak je izvirnost prav v poti: »V tem, da ponudimo teologom, tistim, ki se ukvarjajo s posredovanjem vere, bolj kompleksno, celostno razumevanje človeka, ki je bolj v skladu z našo svetopisemsko tradicijo. Obstajajo vidiki, ki so zgolj kulturni, odvisni od zgodovinskega trenutka, v katerem živimo. Vendar pa kaj je resnica? Kaj je resnica o človeku? Sveto pismo podaja nekatere smernice, ki jih morajo imeti vsi za absolutno temeljne«.

Prisluhni prispevku
Torek, 17. december 2019, 13:51