Išči

Vatican News
Msgr. Mario Grech in papež Frančišek Msgr. Mario Grech in papež Frančišek 

Msgr. Mario Grech: Stvarnost se bolje vidi iz periferije kot pa iz središča

Tik pred začetkom zasedanja škofovske sinode za Panamazonijo (od 6. do 27. oktobra 2019) je bil za generalnega pro-tajnika škofovske sinode imenovan msgr. Mario Grech. Med zasedanjem je neposredno spremljal kardinala Lorenza Baldisserija, sedanjega generalnega tajnika škofovske sinode, katerega službo bo prevzel prihodnje leto. Grech je v intervjuju za L’Osservatore Romano in Vatican News spregovoril o svoji izkušnji zasedanja o Amazoniji ter predstavil svoja razmišljanja o središčnem mestu, ki ga sinodalnost zaseda v nauku in pastoralnem delovanju papeža Frančiška.

Andreja Červek – Vatikan

Stvarnost se bolje vidi iz periferij

»Zavedel sem se, kako zelo je res to, kar rad poudarja sveti oče, ko pravi, da se stvarnost bolje vidi iz periferij kot pa iz središča,« je Grech dejal o svoji izkušnji zasedanja škofovske sinode za območje Panamazonije. To po njegovih besedah velja tako za družbene in kulturne stvarnosti kot za cerkvene izkušnje: »Na misel mi pride, ko mi je eden od brazilskih škofov rekel, da se je on sam veliko naučil od svojih tovarišev. Čeprav prihaja iz iste regije, ni poznal nekaterih izkušenj in potreb, ki so jih izrazili drugi. Če je torej izkušnja sinode bila koristna za nekoga, ki prihaja z istega teritorija, koliko je potem lahko vredna za nas, ki mislimo, da smo v središču! Ko poslušaš nekatere izkušnje, ki so prišle v ospredje na sinodi, ne samo da se zaveš, koliko 'zasejanih besed' je v teh ljudstvih in koliko 'cerkvenih sledi' v teh kulturah, ampak tudi, kako veliko napako dela središče, ko misli, da je boljše od teh ljudi.«

Misijonska razsežnost

O svojih občutkih ob imenovanju je Grech dejal, da ga je Gospod dolgo pripravljal na to novo službo. »Prihajam iz majhne škofije, ki pa ima močno misijonarsko razsežnost. V letih moje formacije v semenišču, so nam govorili 'svet je moja župnija'. Nevede me je Gospod že dolgo časa pripravljal za to novo službo, ki ima po mojem mnenju misijonarsko razsežnost. Čeprav Vatikan ni misijonarsko ozemlje, razumem nalogo, ki mi jo je zaupal papež, kot misijonarski klic, kajti tajništvo sinode je križišče, ki vodi v zbliževanja med škofovskimi konferencami vsega sveta, sinoda škofov pa je prav tako sredstvo evangelizacije. Kakor zapiše papež Frančišek: 'V zgodovinskem trenutku, v katerem Cerkev začenja novo evangelizacijsko fazo, ki od nje zahteva, da se na vseh območjih sveta oblikuje v stanju stalnega misijonstva, je sinoda škofov, kakor tudi vsaka druga cerkvena institucija, poklicana, da postaja vedno bolj ustrezen kanal za evangelizacijo aktualnega sveta« (Apostolska konstitucija Episcopalis communio, 1).

Sensus fidei – hermenevtični ključ za teologijo sinodalnosti

Po Grechovem mnenju ima sinodalnost papeža Frančiška svoje korenine v kategoriji »Božje ljudstvo«. Papež s sabo nosi teologijo ljudstva, ki je sad poznavanja drugega vatikanskega koncila in tudi njegove lastne izkušnje kot škofa v Buenos Airesu. »Ljudstvo je v središču njegove pastoralne izkušnje. Njegova teologija in ekleziologija sta sad te izkušnje sredi Božjega ljudstva. V tej luči Cerkev ni poistovetena s hierarhijo, ampak z Božjim ljudstvom, ki obsega vse njegove člane – škofe, posvečene osebe in laike, ki se, čeprav imajo različne karizme, odlikujejo z istim dostojanstvom, ki izvira iz istega krsta. Papež rad ponavlja to, kar najdemo v Lumen gentium, 12, da je namreč Božje ljudstvo nezmotljivo v verovanju, in credendo: 'To pomeni, da se ne moti, ko veruje, tudi če ne najde besed, da bi izrazilo svojo vero. Duh ga vodi v resnico in k zveličanju (prim. Drugi vatikanski koncil, dogmatična konstitucija o Cerkvi Lumen gentium, C 12).  Bog obdaruje celoto verujočih z verskim čutom (sensus fidei), ki jim pomaga razlikovati, kaj zares prihaja od Boga. To je del njegove skrivnostne ljubezni do človeštva. Navzočnost Duha zagotavlja kristjanom neko sonaravnost z božjimi resnicami in modrost, ki jim omogoča, da te resnice intuitivno dojamejo, čeprav nimajo na voljo ustreznih sredstev, da bi jih natančno izrazili' (Evangelii gaudium, 119). Dejansko je sensus fidei hermenevtični ključ za razumevanje teologije sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek vzel za svojo.«

Audio
Ponedeljek, 4. november 2019, 14:14