Cerca

Vatican News
Zasedanje škofovske sinode traja od 6. do 27. oktobra 2019 na temo 'Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo' Zasedanje škofovske sinode traja od 6. do 27. oktobra 2019 na temo 'Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo'  (Vatican Media)

Sinoda o Amazoniji: Mladi – protagonisti celostne ekologije

V ponedeljek popoldne, 7. oktobra 2019, je v sinodalni dvorani potekala druga generalna kongregacija zasedanja škofovske sinode za Panamazonijo. Poleg papeža Frančiška je bilo navzočih 176 sinodalnih očetov. Med drugim so bili izvoljeni člani komisije za pripravo sklepnega dokumenta in komisije za informiranje.

Andreja Červek – Vatikan

Člani komisije za pripravo sklepnega dokumenta

Z absolutno večino si bili izglasovani štirje člani komisije za pripravo sklepnega dokumenta: Mario Antonio Da Silva, škof Roraime v Brasiliji; Héctor Miguel Cabrejos Vidarte, o.f.m., nadškof Trujilla in predsednik Perujske škofovske konference; Nelson Jair Cardona Ramírez, škof San Joséja del Guaviara v Kolumbiji Colombia, in Sergio Alfredo Gualberti Calandrina, nadškof Santa Cruza de la Sierre v Boliviji.

Sprva je bil sicer izglasovan kardinal Carlos Aguiar Retes, nadškof Ciudáda de Méxica, ki pa je želel svoje mesto odstopiti kateremu od sinodalnih očetov, ki prihajajo iz ene od sedmih škofovskih konferenc, neposredno povezanih z amazonskim območjem. Izglasovani člani so del komisije, ki jo sestavljajo: generalni relator in predsednik, kardinal Claudio Hummes; generalni tajnik škofovske sinode, kardinal Lorenzo Baldisseri; pro-generalni tajnik Mario Grech; dva posebna tajnika, kardinal Michael Czerny in David Martinez de Aguirre Guinea. Ostali trije člani papeškega imenovanje bodo uradno potrjeni v prihodnjih dneh.

Člani komisije za informiranje

Sledilo je glasovanje o članih komisije za informiranje. Z relativno večino so bili izglasovani naslednji štirje člani: Erwin Kräutler, c.pp.s., upokojeni prelat Xinguja v Braziliji; Rafael Cob García, apostolski vikar Puya v Ekvadorju; José Ángel Divassón Cilveti, s.d.b., nekdanji apostolski vikar Puerta Ayacucha v Venezueli; Antonio Spadaro, direktor »La Civiltà Cattolica«. Ti štirje člani bodo del ostale ekipe, ki ji predseduje Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo, in jo sestavljajo še tajnik Giacomo Costa; direktor tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni; uredniški direktor Dikasterija za Komunikacijo Andrea Tornielli; s. Maria Ines Lopes dos Santos, pomočnica Škofovske komisije za Amazonijo pri Brazilski škofovski konferenci; Mauricio López Oropeza, izvršni tajnik Panamazonske cerkvene mreže.

Mladi – protagonisti celostne ekologije

Včeraj popoldne so se začeli že prvi govori sinodalnih očetov o različnih točkah delovnega dokumenta Instrumentum Laboris. V luči sinode o mladih, ki je potekala leta 2018, se je razmišljalo o pomembnosti protagonizma mladih na področju celostne ekologije ter se kot primer navedlo mladi švedsko aktivistko Greto Thunberg in pobudo Podnebna stavka. Večkrat so bile izpostavljene »opcija za mlade«, potreba po dialogu z njimi o temah, ki so povezane z zaščito okolja, potreba po ovrednotenju družbenega prizadevanja mladih, ki so spodobni spodbuditi Cerkev, da je na tem področju preroška. Mlado srce – je bilo povedano – hoče graditi boljši svet, kajti generacija mladih predstavlja družbeni nauk v gibanju. Bolj kot mnogi drugi, današnji mladi danes opažajo potrebo po vzpostavitvi novega odnosa s stvarstvom, odnosa, ki ne bo roparski, ampak bo pozoren na trpljenje planeta. Zato mora Cerkev okoljsko temo, ki ima tudi ekumenski in medverski značaj, sprejeti kot pozitiven izziv, kot poziv k dialogu z mladimi, ki se jim pomaga pravilno razločevati, da njihovo prizadevanje za zaščito stvarstva ne bo zgolj slogan, ki je v modi, ampak bo zares postalo vprašanje o življenju in smrti za človeka in za planet.

Varovanje vodnih virov

Nekateri sinodalni očetje so pozvali k zaščiti vodnih območij pred kemičnim onesnaževanjem, ki ga povzroča proizvodnja multinacionalk, da bodo domorodna ljudstva lahko preživela ter ohranjala kulturo in sledila novim potem evangelizacije. Velika dejavnost rudarske industrije je med govori prišla večkrat v ospredje, pri čemer je bila izražena zaskrbljenost zaradi zlorab nekaterih podjetij, kar ima resne posledice za avtohtone prebivalce. Zato so škofje večkrat izpostavili potrebo po spoštovanju pravic, tako človeških kot okoljskih, kajti dejanska celostna ekologija zahteva novo ravnotežje med človekom in naravo.

Preseči vse oblike kolonializma

Udeleženci sinode so se prav tako dotaknili vprašanja, kakšne so posledice podnebnih spremembah za stvarstvo. Podnebje je globalna dobrina, je bilo povedano, je dobrina, ki mora biti zaščitena in varovana za prihodnje generacije. Prenehati bi se morala uporaba fosilnih goriv, predvsem v bolj industrijskih državah, ki so najbolj odgovorne za onesnaževanje. V sinodalni dvorani je bilo prav tako poudarjeno, da je treba preseči vse oblike kolonializma, ki so močno zaznamovale velik del misijonstva v prejšnjih stoletjih, da bi se tako zavarovalo kulturno identiteto Amazonije: vsaka posamezna kultura namreč prispeva h katoliškosti Cerkve, ki je zaznamovana s spoštovanjem in komplementarnostjo. Kristus namreč oživlja središče vsake kulture. V bistvu je namreč Cerkev kompleksen ekosistem, sestavljen iz »čudovite duhovne biotske raznovrstnosti«, ki se izraža v različnih skupnostih, kulturnih izrazih, oblikah posvečenega življenja. Večkrat se je sklicevalo na sv. Pavla kot apostola inkulturacije.

Staroselski obredi

V ospredje so prišli staroselski obredi. Kot je bilo rečeno, Cerkev je naklonjena vsemu, kar ni povezano z vraževerjem, da bi se uskladilo z resničnih bogoslužnim duhom. Slišati je bilo predlog, da bi se v Amazoniji izpostavilo izkušnje staroselskih skupnosti, ki imajo inkulturirana bogoslužja za nekatere zakramente, kot so krst, poroka in duhovniško posvečenje. Predlagalo se je, da bi razmislili o poskusni vpeljavi amazonskega katoliškega obreda, ki bi bil v skladu z ustreznim teološkim, bogoslužnim in pastoralnim razločevanjem. Navsezadnje, kakor obstaja okoljski ekosistem, tako obstaja tudi cerkveni ekosistem, je bilo izpostavljeno.

Viri probati

Ob koncu včerajšnjih razprav se je nekaj govornikov zaustavilo še pri vprašanju t. i. viri probati, ki so v delovnem dokumentu sinode predstavljeni kot eden od predlogov za redno zagotavljanje zakramentov, in sicer tam, kjer je pomanjkanje duhovnikov še posebej izrazito. Kot je bilo rečeno v sinodalni dvorani, gre za legitimno potrebo, ki pa ne sme pogojevati bistvenega premisleka o naravi duhovništva in njegove povezanosti s celibatom, kot to določa latinski obred Cerkve. Predlagalo se je pastoralo poklicanosti med mladimi staroselci, s čimer bi se spodbudilo evangelizacijo na najbolj odročnih območjih Amazonije, s tem da se ne bi ustvarjali »prvorazredni katoličani«, ki z lahkoto pristopajo k evharistiji, in »drugorazredni katoličani«, ki jim je usojeno ostati brez Kruha življenja tudi dve leti zapored.

 

 

Photogallery

Fotografije
Torek, 8. oktober 2019, 15:13