Cerca

Vatican News
Avstralski škofje s papežem Frančiškom Avstralski škofje s papežem Frančiškom 

Ob obisku ad limina avstralskih škofov: Cerkev v Avstraliji

Papež Frančišek se je danes srečal z avstralskimi škofi, ki so v teh dneh v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum. Ob tej priložnosti predstavljamo nekaj podatkov o Cerkvi v Avstraliji.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Med prvimi migranti različne skupine kristjanov

Zgodovina Cerkve v Avstraliji je povezana z različnimi emigrantskimi tokovi, ki so se pričeli konec 18. stoletja. Kolonizatorji iz Evrope so ob prihodu ustanovili Cerkve, iz katerih so prihajali: anglikanska, katoliška in skupnosti metodistov, prezbiterijancev, kongregacionistov, luterancev in baptistov. Prvi kristjani so prišli v Avstralijo z ladjo, ki jo je vodil Arthur Phillip. Približno deset odstotkov kaznjencev, ki so leta 1788 pripluli v zaliv Botany (danes predmestje Sydneyja), je bilo katoličanov z Irske.

Prva katoliška maša: 15. maj 1803

Znan je podatek, da je prvo katoliško sveto mašo v Avstraliji obhajal 15. maja 1803 duhovnik James Dixon, kateremu je upravitelj kolonije zaupal duhovno skrb male katoliške skupnosti. Vsako leto se Cerkev v Avstraliji spominja tega dogodka kot začetka verske svobode za katoličane.

Pastorala; kmalu evangelizacija tudi za aboridžine

Najprej je bila pastorala zaupana škofijskim duhovnikom (1804), čez 30 let pa benediktincem iz Anglije. Ti so se morali soočati z raznimi ovirami, saj so se znašli v situaciji, kjer je bila večina katoličanov in klera iz Irske. Kmalu je le-ta prevzel vodenje Cerkve v Avstraliji. V drugi polovici 19. stoletja sta Sveti sedež in sydneyjski škof spodbudila različne misijonarske redove (frančiškane, salezijance, jezuite, mariste in druge), naj se posvečajo evangelizaciji avtohtonih prebivalcev, ki so se soočali s težkimi življenjskimi okoliščinami. V tem obdobju izstopa lik s. Mary MacKillop, Avstralke, ki je umrla leta 1909, in je bila leta 2010 razglašena za svetnico.

Papeži v Avstraliji

Avstralijo so obiskali trije papeži: Pavel VI. leta 1970, Janez Pavel II. leta 1986 in 1995, Benedikt XVI. pa julija 2008, ko je v Sydneyju potekal Svetovni dan mladih.

Cerkev v Avstraliji danes

Skoraj dve stoletji so bili najštevilčnejša verska skupnost v Avstraliji anglikanci, ki so bili tudi prvi, ki so organizirali misijone med aboridžini. Migrantski tokovi, ki so sledili začetnim, niso bistveno spremenili sestave in odnosov med katoliško Cerkvijo in drugimi krščanskimi skupnostmi. Razlika je bila vidna predvsem po drugi svetovni vojni, ko se je povečalo število pravoslavnih in predvsem katoličanov – kot posledica priseljevanja iz Italije in tudi iz drugih držav. V istem obdobju se je prav tako zmanjšalo število anglikancev, tako da so v 2. polovici 20. stoletja katoličani postali najštevilčnejša krščanska skupnost v Avstraliji.

V porastu hinduizem in islam

V zadnjih desetletjih država beleži vedno višje število priseljencev iz Azije in Bližnjega vzhoda, tako da tudi avstralska družba postaja vedno bolj multi-etnična in multi-verska. Med letoma 2006 in 2016 se je povišal odstotek nekristjanov, predvsem hindujcev in muslimanov: s 5,6% na 8,2%.

Upad katoličanov

Vedno več pa je tudi Avstralcev, ki pravijo, da ne pripadajo nobeni verski skupnosti. Podatki popisa prebivalstva leta 2016 kažejo, da je teh kar 30%. Poleg tega je opazen tudi upad števila katoličanov. Kljub temu, da je v katoliški Cerkvi krščenih dobrih 27% Avstralcev, se jih je ob popisu imelo za katoličane le 22,6%.  

Vzgoja, sociala, aboridžini

Sicer je katoliška Cerkev v Avstraliji prisotna predvsem na področju vzgoje, izobraževanja, sociale, posebno pozornost pa posveča tudi avtohtonim prebivalcem. Škofovska konferenca je v skrbi zanje ustanovila posebno komisijo ter večkrat opozorila, da jih družba potiska na rob. Katoliška Cerkev je prav tako priznala svojo odgovornost glede t.i. »ukradenih generacij«, aboridžinskih otrok, ki jih je vlada med letoma 1915 in 1969 vzela družinam in jih zaupala v skrb družinam belcev ali cerkvenih ustanov.

Migranti, varovanje okolja, mladi

Danes je Cerkev dejavna tudi pri vprašanju pastorale migrantov, varovanja okolja, posebno skrb pa namenja soočanju z izzivi, ki jih prinaša sekularizacija, ter pastorali mladih. Po uspehu Svetovnega dneva mladih leta 2008 je bilo veliko pobud, preko katerih želijo spodbujati mlade k dejavnemu življenju v Cerkvi. Med njimi je predvsem narodni festival katoliške mladine, ki je prvič potekal leta 2013 in vsako leto poveže precejšnje število mladih v Avstraliji.

Prisluhni prispevku
Ponedeljek, 24. junij 2019, 17:46