Išči

Kongregacija za zadeve svetnikov je bila ustanovljena 8. maja 1969 Kongregacija za zadeve svetnikov je bila ustanovljena 8. maja 1969  

Petdeset let Kongregacije za zadeve svetnikov

Kongregacija za zadeve svetnikov letos praznuje 50 let delovanja. 8. maja 1969 jo je ustanovil papež Pavel VI. Slovesno sveto mašo je v sredo popoldne v baziliki sv. Petra daroval kard. Angelo Becciu, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Med homilijo je izpostavil, da je svetost najlepše obličje Cerkve.

Andreja Červek – Vatikan

»Petdeseta obletnica Kongregacije za zadeve svetnikov je priložnost, da obnovimo svoje vneto prizadevanje za še tesnejše sodelovanje ter obenem s predanim duhom služenja petrinski službi svetega očeta prispevamo k delu evangelizacije,« je dejal kard. Becciu med homilijo. »Ko Cerkev krščanskemu ljudstvu ponudi določen tip svetosti za čaščenje, oznanja spreminjajočo moč evangelija, kajti navzočnost Kristusa v svetu je zmožna preoblikovati življenje oseb, ki verujejo vanj.« Po kardinalovih besedah je zato delo vseh, ki sodelujejo pri postopkih za beatifikacijo in kanonizacijo dragoceno.

Sicer pa je kard. Becciu izhajal iz besed papeža Frančiška, zapisanih v apostolski spodbudi Gaudete et Exultate, da je torej svetost najlepše obličje Cerkve. V duhu te trditve si kongregacija stalno prizadeva opravljati svojo dejavnost, ko stalno upošteva moč in lepoto pričevanja blaženih in svetnikov. »Po njihovem krščansko krepostnem življenju, po njihovi junaški smrti in delovanju, nam je dana priložnost, da motrimo neizčrpno rodovitnost evangelija, ki je zmožen utelesiti se v različnih kulturah in v različnih zgodovinskih dobah,« je Becciu dejal med homilijo. »Ti možje in žene s svojo vero in z ljubeznijo kažejo na silovito in prenavljajočo navzočnost Vstalega, saj so Kristusu dovolili, da je v polnosti prežel njihovo življenje, tako da so lahko rekli s sv. Pavlom 'Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni'. Slediti njihovemu zgledu, zateči se k njihovi priprošnji, vstopiti z njimi v občestvo, nas združuje s Kristusom, ki je kruh življenja.«

Obstajajo okoliščine, ko močno čutimo šibkost in nestalnost svojega življenja, je nadaljeval kard. Becciu. Zato se nam Jezus kaže kot kruh resničnega življenja. Ne prezira telesnega življenja. Želi pa nam podariti polnost življenja. Ni le kruh, ki nam daje življenje, ampak nam omogoča ponovno zaživeti. Zemeljski kruh potrebujemo, da ostanemo pri življenju, a ne more nam dati življenja. Jezus pa nam daje življenje in nam zagotavlja: »Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan.« Jezus je kruh življenja, ker nam daje vstajenje. In on nam ga lahko da, ker je vstali. Ko nam daje svoje telo v evharistiji, nam govori o svojem življenju vstalega. Evharistija zatorej ne hrani našega zemeljskega telesa, ampak v nas hrani življenje vstalega Jezusa.

Da bi lahko ostali na visoki ravni krščanskega življenja, kar je svetost, nas Cerkev skozi bogoslužno leto vabi, da se spominjamo vrste svetnikov, ki so v polnosti živeli ljubezen ter ljubili in sledili Kristusu v svojem vsakodnevnem življenju. Beatifikacije in kanonizacije nam govorijo, da je vsem mogoče prehoditi pot svetosti. Cerkev tako vsem vernikom ponuja svetle zglede za posnemanje, saj smo po krstu vsi poklicani k svetosti, je še dejal kard. Becciu.

Petek, 10. maj 2019, 09:50