Ob 92. rojstnem dnevu Benedikta XVI. izšla knjiga Judje in kristjani
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Dopisovanje se je pričelo po objavi besedila Benedikta XVI. Nepreklicna milost in poklicanost. Pripombe k traktatu »De Iudaeis« (2018), kateremu so nasprotovali nekateri nemški teologi. Ti so zaslužnemu papežu očitali, da je šel s svojim razmišljanjem ponovno nazaj, glede na korake ki so bili storjeni v dialogu med judi in kristjani. Svoj odgovor na obtožbe je podal tudi dunajski rabin Arie Folger v članku z naslovom Nevarnost za dialog?. V njem je spregovoril o značaju ad intra dokumenta zaslužnega papeža ter poudaril: »Če pa berem besedilo v kontekstu, se mi zdi popolnoma drugačno. Vidim besedilo, ki ga je napisal pomemben katoliški konservativni teolog za interno uporabo Vatikana in ga zato ni mogoče presojati s kriteriji javne in medverske razprave.« Poleg tega je rabin Folger predstavil in utemeljil tudi svoje nestrinjanje z nekaterimi vidiki, posebej glede prepričanja, da obstaja le ena pot zveličanja – pri tem je poudaril, da tudi judje verujejo da obstaja le ena pot, vendar pa je ta »prav v nasprotju s krščansko«. Dejstvo, da kljub temu najdemo poti, preko katerih se naše vzajemno bratstvo krepi in gradi na teoloških temeljih, kaže, kako dobro so se v zadnjih desetletjih razvili odnosi med kristjani in judi, zapiše dunajski rabin v Predgovoru k novi knjigi. V njem spomni tudi na dokument Med Jeruzalemom in Rimom, kjer so med drugim zapisane tudi nepremostljive razlike med obema verama.
Benedikt XVI. je na rabinovo pismo odgovoril z zahvalo ter odmeval na nekatera njegova razmišljanja. Med drugim je poudaril, da je ključnega pomena, da se med kristjani in judi nadaljuje dialog za pravilno razumevanje Svetega pisma izraelskega ljudstva. V središču dialoga naj bi bile po mnenju zaslužnega papeža velike Božje obljube Izraelu, ki jih je strnil v naslednje ključne besede: mesijansko upanje Izraela, ozemlje, zaveza, moralni nauk in pravilno češčenje Boga.
V zadnji del nove knjige z naslovom Judje in kristjani pa so vključeni nekateri dokumenti ter razmišljanja glede dialoga med pripadniki obeh verstev. Poseben poudarek je na izjavi Nostra Aetate o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev ter na dokumentu Med Jeruzalemom in Rimom.
