Išči

p. Raniero Cantalamessa p. Raniero Cantalamessa 

P. Cantalamessa o letošnjih postnih pridigah: Ponovno vstopi vase

»Ponovno vstopi vase.« To je tema, pod katero bodo potekale letošnje postne pridige v kapeli Odrešenikove Matere v apostolski palači. Na sporedu bodo ob petkih ob 9. uri dopoldan, tudi tokrat pa jih bo vodil papeški pridigar, kapucin p. Raniero Cantalamessa. V pogovoru za Vatican News je povedal več o letošnjih razmišljanjih, ki jih je pripravil za člane rimske kurije.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Srečati živega Boga

»Namen postnih meditacij je nadaljevati s premišljevanjem, s katerim sem začel v adventu in ki izhaja iz enega izmed psalmov: "Mojo dušo žeja po živem Bogu". Pomeni torej iti po stopinjah Boga, vendar ne le, da bi samo abstraktno vedeli, da Bog obstaja, ampak da bi odkrili Njegov obstoj, da bi se zavedali, da je živ, da je okoli nas. Naslov postnih pridig "Ponovno vstopi vase", ki je vzet iz sv. Avguština, opozori na kraj ali pogoj za to, da bi lahko vstopili v stik s tem živim Bogom. Res je, da živega Boga srečamo v evharistiji, v Božji besedi, vendar pa ga srečamo tudi v svojem srcu. Kakor nam pravi Avguštin, če ne vstopimo ponovno sami vase, če se ne umaknemo malo zunanjosti, hrupu, ne moremo srečati živega Boga. Avguštinova beseda "Ponovno vstopi vase" ima torej že sama v sebi zelo močno sporočilo, govori nam vsem. Izbral sem jo za naslov tokratnih pridig, vendar pa spada v kontekst širše tematike, ki se nanaša na to, da odkrijemo Boga, da se zavedamo Boga.«

Kako vstopiti sami vase?

P. Canatalamessa je zatem odgovoril na vprašanje, kako lahko vstopimo sami vase: »Nekatere zunanje pogoje nam predlaga ta postni čas, saj nas spominja na Jezusa, ki je v puščavi molil in se postil. Pomembno je torej, da najdemo nekaj časa za tišino, da prisluhnemo Božji besedi; če je mogoče, je priporočljivo, da si vzamemo tudi kakšen trenutek v samoti, se npr. zaustavimo na poti iz službe v cerkvi ali kapeli, saj je pomembno, da prekinemo tok, ki nam prihaja od zunaj preko petih vrat čutov – v nasprotnem primeru ne morem vstopiti v stik s svojim srcem; usmerjeni smo navzven, smo kakor v nenehni, stalni centrifugi.«

Prisluhniti Bogu

Kot je poudaril papeški pridigar, ni dovolj srečati Boga, ampak ga je potrebno tudi poslušati. Spregovoril je o načinih, ki so nam pri tem lahko v pomoč: »Poslušati Boga, ki nam govori preko vesti, kakor je v teh trenutkih premišljevanja, samote z Bogom. Bog govori na srce, še naprej govori osebam. Če mu prisluhnemo in mu damo malo prostora, Sveti Duh navdihuje; govorimo o navdihih Svetega Duha, ki so eden izmed načinov prisotnosti Boga. Potem gre tudi za vsesplošno sredstvo, ki je Božja beseda, za udeležbo pri bogoslužju; če smo pozorni na besedo, ki more sama v sebi v nas prižgati misel na Boga, če preberemo odlomek iz Svetega pisma ali prisluhnemo pridigi – vse to nam lahko pomaga, da vstopimo sami vase, saj moramo zaradi dela vedno opraviti veliko stvari, soočati težave. Potrebujemo trenutke, v katerih "se odklopimo", kot rečemo pogovorno, da bi mogli vstopiti v stik z drugo razsežnostjo.«

Premagovanje »avtolatrije«

Med eno izmed pridig bo p. Cantalamessa spregovoril o premagovanju t.i. »avtolatrije« kot načinu, da bi se bolj približali Bogu: »Živi Bog je popolno nasprotje malikovalstvom, saj so maliki mrtvi, medtem ko je svetopisemski Bog živi Bog. Vendar pa se malikovalstvo ni končalo s poganstvom, ki je malikom dalo ime – npr. Venera, Mars itd. Danes se imenujejo drugače, vendar pa obstajajo in se imenujejo: spolnost, moč, nasilje … Predvsem pa me zanima vsesplošen malik, ki ga imamo vsi v sebi. Gre za neke vrsto zlato tele, ki je žal del nas vse od rojstva – to je naš "jaz", naš egoizem. V pridigi, posvečeni boju proti malikovalstvu, bo šlo torej za malikovalstvo znotraj nas samih, za to, da bi "jaz" zamenjali z Bogom.«

V križu se Bog razodeva kot ljubezen

»Ob koncu adventnih pridig sem govoril o Besedi, ki postane meso in razodeva živega Boga. Tokrat bo zadnja pridiga govorila o Kristusovem križu kot o najvišjem trenutku, v katerem se Bog razodeva kot to, kar je, to je ljubezen. V učlovečenju Bog postane človek, na križu, v Kristusovem trpljenju, pa se odkrije, da človek postane Bog, kakšne vrste človek postane Bog. Bog je tisti, ki na križu zamenja modrost z nespametnostjo in moč s slabotnostjo, to je ljubezen. Križ ima to središčno mesto, je glavni jambor, zasajen na barki Cerkve, prav zato, ker se v njem Bog razodeva kot to, kar je: ljubezen, ki se daruje vse do popolnega žrtvovanja.«

Četrtek, 14. marec 2019, 09:30