Išči

Pridige papeškega pridigarja patra Raniera Cantalamesse OFMCap potekajo v kapeli Redemptoris Mater v Vatikanu. Pridige papeškega pridigarja patra Raniera Cantalamesse OFMCap potekajo v kapeli Redemptoris Mater v Vatikanu. 

Cantalamessova 2. postna pridiga: »Vrni se vase«

»Notranjost je vrednota, ki je v krizi. 'Notranje življenje, ki je bilo nekoč skoraj sinonim za duhovno življenje, se ga sedaj začenja gledati s sumom. So slovarji duhovnosti, ki skoraj popolnoma spustijo besede 'notranjost', 'zbranost' in druge, ki vsebujejo to vrednoto, vendar pa ne pojasnijo zakaj.« S temi besedami je papeški pridigar Raniero Cantalamessa OFMCap začel razlagati naslovno misel današnje 2. postne pridige »Vrni se vase«, ki jo je imel v kapeli Redemptoris Mater v Vatikanu v navzočnosti papeža Frančiška.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Sv. Avguštin je izrekel poziv, ki je kljub mnogim stoletjem ohranil svojo aktualnost: »In teipsum redi. In interiore homine habitat veritas« (Vrni se vase. V notranjem človeku prebiva resnica). Med nekim govorom ljudstvu je še z večjo vztrajnostjo opominjal: »Vrnite se v svoje srce! Kam hočete iti daleč od sebe? Če boste šli daleč, se boste izgubili. Zakaj se namenjate na opuščene poti? Vrnite se s svojega klatenja, zaradi katerega ste zašli s poti. Vrnite se h Gospodu. On je pripravljen. Najprej se vrni v svoje srce ti, ki si postal zaradi zunanjega klatenja zunaj tujec samemu sebi, saj ne poznaš samega sebe in išči njega, ki te je ustvaril! Vrni, vrni se k srcu, loči se od telesa… Vrni se v srce. Tu preglej tisto, s čimer morda zaznavaš Boga, kajti tam je Božja podoba. V človekovi notranjosti prebiva Kristus. V svoji notranjosti boš prenovljen po Božji podobi.«

Nadaljujoč v adventu začeto razlago vrstice psalma »Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu« (Ps 42, 2), bomo razmišljali o »kraju«, v katerem vsak od nas vstopi v stik z živim Bogom. V univerzalnem in zakramentalnem smislu je ta kraj Cerkev, v osebnem in bivanjskem smislu pa je to naše srce, torej to, kar Sveto pismo imenuje »notranji človek« in »človek skrit v srcu«. V to izbiro nas sili tudi bogoslužni čas, v katerem se nahajamo. Jezus je med temi štiridesetimi dnevi v zunanji puščavi. Vsi pa se lahko zatečemo v notranjo puščavo, ki je naše srce. »V človekovi notranjosti prebiva Kristus«, nam je rekel Avguštin.

Če hočemo plastično podobo ali simbol, ki nam bo pomagala k udejanjanju te spreobrnitve proti notranjosti, nam jo ponuja evangelij v dogodku z Zahejom. Zahej je bil človek, ki je želel poznati Jezusa, in da bi to udejanjil, je šel ven iz hiše, šel med množico in se povzpel na drevo… Iskal ga je zunaj. Toda poglejte, ko je šel Jezus mimo, ga je videl in mu rekel:  »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši« (Lk 19,5). Jezus je Zaheja popeljal nazaj v njegovo hišo. Tam na skrivnem brez prič se je zgodil čudež, kajti resnično je spoznal, kdo je Jezus in je tako našel zveličanje.

Mi smo pogosto podobni Zaheju. Iščemo Jezusa in ga iščemo zunaj, na cestah med množico. Jezus sam pa nas vabi, da vstopimo v svojo hišo, v svoje srce, kjer se on želi srečati z nami.

Petek, 22. marec 2019, 18:27