Msgr. Alojzij Cvikl o zadnjih dneh sinode ter o romanju na grob sv. Petra

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Msgr. Alojzij Cvikl, hvala, ker ste se ponovno odzvali na povabilo in dobrodošli na Radiu Vatikan.
Lep pozdrav vsem.

Gospod nadškof, prosil bi vas, da za naše poslušalce Radia Vatikan predstavite dogajanje zadnjega tedna sinode, predvsem pa četrtkovo romanje na grob sv. Petra.
Zadnji teden je bil zelo aktiven, kljub temu, da se sinoda zaključuje. V torek smo na mizo dobili predokus zaključnega dokumenta. Instrumentum laboris je bil dolg dokument. Imel je 215 točk. Rekli smo, da mora biti krajši. Na mizo smo torej dobili 173 točk, ampak smo rekli, da je še to predolgo. Tako, da upamo, da jutri, ko bomo dopoldne dobili končno obliko tega dokumenta, je dejansko lahko še malo krajši. Je pa bilo v torek zelo lepo vzdušje, ko smo v dobili ta prvi predokus tega dokumenta, ker je uspel kar lepo povzeti to, kar se je dogajalo na sinodi. Želja je bila, da ne bi bil dokument, ki bi imel neke predpise, ampak da bi poskušal povzeti to, kar se je dogajalo, to vzdušje in da ga prenest potem v naše krajevne Cerkve. Da bi bil spodbuden dokument, dokument, ki bi nam dajal res neke smernice in navodila kako in kaj. Upam, da bomo to tudi na mizo dobili. Odmevi na dokument so bili na splošno dobri. Potem pa seveda, ker smo iz različnih koncev sveta, so vlagali razna dopolnila spremembe, ki naj bi jih sedaj končni dokument upošteval.

Romanje na grob sv. Petra
V četrtek, pa je bilo romanje. Sinoda sama pomeni hoditi skupaj. Dejansko smo tri tedne hodili skupaj, molili skupaj, premišljevali skupaj, iskali skupaj. In da bi se zahvalili za to, kar smo bili deležni v teh treh tednih skupaj, je bilo to romanje, ki je bilo kar 10 km. Neki moj kolega je izmeril, da jih je bilo deset. To je bilo zares duhovno romanje. Najprej smo imeli kratek uvod, potem pa tri vmesne postaje. Med temi postajami pa je bil čas za molitev, oziroma za premišljevanje. Papež Frančišek nam je naročil, naj vsak od nas zmoli en rožni venec po njegovem namenu. Prav zanimivo je bilo gledati ljudi, kako so resno vzeli to. Tudi mladi so z rožnim vencem v roki molili v tišini. Dejansko je vsak izkoristil to priložnost za premišljevanje in molitev. Potem pa nas je grobu sv. Petra pričakal Peter današnjega časa papež Frančišek. Skupaj smo izpovedali vero, ki je zgrajena na Petrovi veri, oziroma na njegovem pričevanju. Kajti vloga in naloga papeža je v tem, da nas potrjuje v veri, da je tisti, ki nam pomaga, da to vero živimo danes in tukaj in je tudi tisti, ki nas usmerja, nam kaže pot kako to vero danes živeti.

Gospod nadškof, za zaključek sinode prihajajo tudi mladi iz Slovenije. Pri sveti maši bodo tudi mladi iz Maribora.
Ja, res, iz Maribora prihaja skupina mladih. Se mi zdi, da so se kar lepo vključili v to dogajanje sinode in sem vesel tega, da bo iz naše škofije tukaj skupina, da bi malo na koncu začutila to vzdušje sinode in ga prenesla domov, ker se sinoda šele začenja. Tukaj v Rimu se končuje, sedaj pa je naša naloga, da jo prenesemo v našo krajevno Cerkev, v našo Cerkev na Slovenskem, da to kar smo mi doživeli, poskušamo podoživeti doma. Sinoda je bila namenjena mladim in če ne bomo nič naredili na tem področju pomeni, da je bila sinoda samo neko mrtvo dogajanje. Če pa jo bomo prenesli v življenje, potem pa bo dejansko tudi pri nas pomenila blagoslov in korak k mladim, da bi kot je bilo rečeno, ne bila več pastorala za mlade, ampak skupaj z mladimi. Skupaj na poti, ker v ozadju sinode je bila ta ideja Cerkve, Božjega ljudstva, ki je na poti, torej smo vsi skupaj na poti. Če smo skupaj v odprtosti in zaupanju drug do drugega, če znamo poslušati drug drugega, če znamo spremljati drug drugega in pa razločevati, kaj nam Bog želi danes in tukaj sporočiti, potem smo na tisti pravi poti.

Gospod nadškof, najlepša hvala.
Hvala tudi vam.