Beta različica

Cerca

Vatican News
Zasedanje škofovske sinode za Panamazonijo bo potekalo oktobra 2019 na temo 'Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo' Zasedanje škofovske sinode za Panamazonijo bo potekalo oktobra 2019 na temo 'Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo' 

Predstavili pripravljalni dokument za škofovsko sinodo o Amazoniji

Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so danes predstavili pripravljalni dokument za posebno zasedanje škofovske sinode za območje Panamazonije. Potekala bo oktobra 2019 na temo Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo. V središču pozornosti bodo najprej staroselska ljudstva, ki živijo na panamazonskem območju. Pozornost pa bo usmerjena tudi na temo okolja, ekologije in skrbi za stvarstvo, kot je dejal generalni tajnik škofovske sinode kardinal Lorenzo Baldisseri.

Andreja Červek - Vatikan

Videti, razločevati in delovati

Pripravljalni dokument škofovske sinode o Amazoniji obsega zahteve, predloge in smernice za ustrezno pripravo na sinodo. Poleg uvoda je sestavljen iz treh delov, ki sledijo metodi »videti, razločevati in delovati«, po kateri se je delalo že pri pripravah za sinodo o družini. V dokument je vključen tudi vprašalnik, na katerega bodo odgovarjale krajevne Cerkve.

Posnetek predstavitve

Prvi del dokumenta opredeli identiteto Panamazonije. V ospredje so postavljena naslednja področja: teritorij, družbeno-kulturna raznolikost, identiteta staroselskih ljudstev, cerkveno-zgodovinski spomin, pravičnost in pravice ljudstev ter duhovnost in modrost amazonskih ljudstev. Kot je med drugim zatrdil kardinal Baldisseri, so papeževe smernice v zvezi s pravicami ljudstev jasne. Po Frančiškovem prepričanju »je bistvo problema v tem, kako uskladiti pravico do razvoja, vključno s socialnim in kulturnim razvojem, z zaščito karakteristik, ki so lastne staroselskemu prebivalstvu in njihovim teritorijem«.

Drugi del dokumenta je namenjen razločevanju novih poti, začenši pri veri v Jezusa Kristusa, nauku in cerkvenem izročilu. Baldisseri je pojasnil, da je vsebina tega dela »zaznamovana z oznanilom evangelija v Amazoniji, njegovo usodo in kozmično razsežnostjo, od Geneze do Apokalipse.« Osnovni element, ki ga evangelizacija mora upoštevati, je človeški razvoj, razumljen kot celostni proces, je zatrdil kardinal. Evangelizacijski proces Cerkve v Amazoniji torej ne sme zanemariti pospeševanja in skrbi za teritorij (narava) in njegove ljudi (kultura). Da bi dosegli ta cilj, bo treba povezati znanja prednikov in sodobna spoznanja, pri tem pa upoštevati trajnostno uporabo teritorija in razvoj, ki je v skladu z vrednotami in kulturami prebivalcev. Nove poti evangelizacije Cerkve v Amazoniji pa se ne bodo mogle obdržati, če ne bodo povezane s kontemplativnim pogledom na stvarstvo in zakramentalno prakso.

V tretjem delu dokumenta so nakazani poskusi novih pastoralnih poti za Cerkev, ki ima »amazonski obraz« – izraz ki ga uporablja papež Frančišek – in obsega preroško dimenzijo, ki išče najbolj ustrezne smernice za delovanje v kontekstu zares integralne ekologije. Kardinal je med drugim poudaril, da prenovljena pastorala v Amazoniji zahteva ponovno delovanje Cerkve na teritoriju in poglobitev procesa inkulturacije s konkretnimi predlogi. Pomembno je konkretno opredeliti vsebine, metode in drže inkulturarne pastorale.

Na zasedanje pozvanih 109 škofov

Podtajnik škofovske sinode msgr. Fabio Fabene pa je na tiskovni konferenci dejal, da se lokalna Cerkev, različne škofije in skupnosti na območju Amazonije že aktivno pripravljajo na zasedanje sinode. Organizirajo se različna srečanja in predstavitve pripravljalnega dokumenta ter prav tako posveti, saj je pomemben del sinodalne poti samo Božje ljudstvo. Vprašalniki se bodo izpolnjeni lahko poslali nazaj na generalno tajništvo do februarja 2019. Na podlagi odgovorov bo zatem pripravljen delovni dokument sinode Instrumentum Laboris, ki bi po Fabenejevih besedah naj bil izdan junija prihodnje leto.

Pojasnil je še, da so na zasedanje pozvani vsi škofje, ki izvajajo pastoralno oskrbo na amazonskem teritoriju. Gre za 102 škofa: 57 jih je iz Brazilije, 14 iz Kolumbije, 10 iz Peruja, 7 iz Venezuele, 6 iz Bolivije, 5 iz Ekvadorja, po eden pa iz Angleške Gvajane, Francoske Gvajane in Surinama. K tem škofom so dodani še predsedniki sedmih škofovskih konferenc, ki segajo na področje Panamazonije. Zasedanja škofovske sinode se bodo seveda udeležili tudi predstavniki posvečenega življenja, papež pa bo še imenoval druge člane glede na njihove geografske in kulturne kompetence. Sodelovali bodo še strokovnjaki, slušatelji in laiki ter bratski delegati, ki bodo predstavljali druge krščanske veroizpovedi.

Prisluhni prispevku
08 junij 2018, 15:23