Išči

Kard. Brenes je na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja 2024, v katedrali v Managui v Nikaragvi posvetil 9 duhovnikov Kard. Brenes je na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja 2024, v katedrali v Managui v Nikaragvi posvetil 9 duhovnikov 

V Nikaragvi posvečeni novi duhovniki, razmere v državi vedno bolj zaskrbljujoče

Medtem ko v Nikaragvi še vedno prihaja do primerov aretiranja duhovnikov in posvečenih oseb, je tamkajšnja Cerkev na praznik Gospodovega razglašenja dobila devet novih duhovnikov. Visoki komisariat ZN za človekove pravice nikaragovsko vlado poziva, naj razkrije, kje je pridržan škof Isidoro Mora.

Vatican News

Slovesno posvečenje devetih novih duhovnikov je potekalo v katedrali v prestolnici Managua v navzočnosti mnogih vernikov. Kardinal Leopoldo José Brenes Solórzano je v homiliji spregovoril o duhovništvu kot Božjem daru. Duhovništvo ni neka oblast, ampak pomeni poslanstvo in služenje, duhovniki pa so služabniki in pričevalci, poklicani živeti občestvo in bratstvo, je izpostavil.

Novi duhovniki so bili posvečeni v zelo težkem času za Cerkev v Nikaragvi. Od 20. decembra lani je bilo aretiranih vsaj 14 duhovnikov, dva

 bogoslovca in škof Siune, msgr. Isidoro del Carmen Mora Ortega, ki so ga ugrabili, ko je molil za Rolanda Joséja Álvareza Lagosa, škofa Matagalpe in apostolskega administratorja škofije Estelí, ki je bil brez ustreznega sodnega postopka obsojen na 26 let zapora in je v zaprt od februarja lani.

Cerkev je zelo zaskrbljena zlasti zaradi priprtih duhovnikov, ki imajo zdravstvene težave, med katerimi sta tudi Ismael Serrano in Gerardo Rodrígues, oba iz nadškofije Managua, ki sta bolna in potrebujeta ustrezno zdravstveno oskrbo.

Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) za Srednjo Ameriko je pred nekaj dnevi ponovno pozval nikaragovsko vlado, naj nemudoma razkrije, kje se nahaja msgr. Mora, ki je bil prisilno odpeljan sredi decembra lani in za katerega se še vedno ne ve, kje je pridržan. Na prisilno izginotje škofa More je urad opozoril že konec decembra, obsodil pa je tudi »novi val verskih aretacij«, ki »kršijo pravico do verske svobode, steber vsake demokratične države«. Nikaragva se namreč vedno bolj oddaljuje od pravne države in zagotavljanja temeljnih svoboščin, saj prihaja do pogostih primerov prisilnega pridržanja oseb ter vedno večjega preganjanja politikov, avtohtonih prebivalcev, pripadnikov Katoliške cerkve, aktivistov in novinarjev.

Na zaskrbljujoče razmere v Nikaragvi je že večkrat opozoril tudi sveti oče, nazadnje med srečanjem z diplomatskim zborom. Kot je dejal, ima kriza, ki traja že dlje časa, boleče posledice za vso nikaragovsko družbo, zlasti pa za Katoliško cerkev. Dodal je, da Sveti sedež ne neha pozivati k spoštljivemu diplomatskemu dialogu za dobro katoličanov in vsega prebivalstva.

Torek, 9. januar 2024, 15:35