Relikvije s. Luise Dell’Orto, umorjene na Haitiju, v svetišču novih mučencev

Vatican News

Sestra Luisa iz kongregacije malih sester evangelija Karla de Foucaulda je kot misijonarka delovala v Kamerunu, na Madagaskarju, nazadnje pa v haitski prestolnici Port-au-Prince, kjer je bila odgovorna za »Karlov dom«, ki otrokom nudi zavetje in šolanje.

Med relikvijami je bil najprej zvonček, s katerim je klicala otroke. Poleg njega je bilo obrabljeno Sveto pismo s. Luise, ki priča o tem, da je redovnica v molitvi našla moč, da je hodila po poti, ki ji jo je kazal Bog. Nikoli se namreč ni obrnila stran od nasilja in krivic, ki jih doživljajo ljudje. Tretja relikvija pa so njeni zapiski s področja filozofije, saj je bila s. Luisa pomembna luč tudi za bodoče duhovnike.
Ob tej priložnosti je v Rim prišlo tudi nekaj mladih iz Haitija, ki jih je spremljala Maddalena Boschetti. Ta je za Vatican News povedala, da je bila s. Luisa »prijateljica misijonarka, ki jo je Gospod izbral in poklical, da je živela in umrla za svoje reveže, za najbolj pomoči potrebne ljudi v tej državi«.

Kot je dejala Maria Adele Dell’Orto, sestra umorjene redovnice, je imelo sredino molitveno srečanje »okus po nebesih«. Po njenih besedah je s. Luisa postala resnično »univerzalna sestra v tej baziliki, ki hrani relikvije mučencev 20. in 21. stoletja. Maria Adele je prepričana, »da kri mučencev Haitiju ne bo prinesla samo upanja, ampak prav tako dobre sadove. Te predstavlja tudi prisotnost učitelja Falouja, ki je nasledil s. Luiso v »Karlovem domu« in ki je skupaj s sestro Bruno, predstojnico malih sester evangelija, med haitijsko pesmijo prinesel relikvije italijanske misijonarke. Maria Adele je zatem spregovorila tudi o mnogih semenih dobrega, ki kalijo, o mnogih ljudeh, ki ji pišejo in tistih, ki so želeli biti prisotni na molitvi, pa iz takšnih ali drugačnih razlogov niso mogli priti.

Božič 2007

V enem izmed pisem ob božiču leta 2007 je sestra Luisa zapisala, da nam skrivnost učlovečenja govori, »da nismo več zapuščeni, pozabljeni, neznani in brez vrednosti, ampak da nas je Gospod že sprejel in prepoznal, dal nam je obraz, nas privedel domov, v svoj dom«.
»Naj se ob pogledu na Dete Jezusa v jaslicah v nas rodijo in rastejo ta občutja ter nam pomagajo reči svoj da Gospodu tako, da ga ljubimo in mu sledimo, da ga izberemo kljub našim slabostim in grehom ter preko njih. On ga je premagal tako, da je porušil zid ločitve, ki nas je oddaljeval od njega in naših bratov. Omogočiti otroku, da gre v šolo, mu zagotoviti vsaj en obrok na dan: to so dejanja, ki gradijo, vzpostavljajo vezi in omogočajo, da med ljudmi raste dobro,« je še zapisala s. Luisa.