Župnik v Gazi o situaciji kristjanov; papež je nenehno v stiku z nami

Vatican News

Papež Frančišek nenehno spremlja dogajanje v Gazi in zagotavlja svojo bližino in molitev posebej tamkajšnjim katoličanom. Pater Romanelli se mu je v njihovem imenu zahvalil za »poziv k premirju in zaustavitvi nasilja, terorizma in vseh vojn«.

Izredno težka situacija

Sam se sicer trenutno nahaja v Betlehemu, kamor je šel iskat zdravila. Ravno ko se je nameraval vrniti, so se začeli napadi, tako da je moral ostati tam. Sedaj namreč nihče ne more vstopiti na območje Gaze ali izstopiti z njega. Po besedah p. Romanellija je situacija izredno težka: »Zelo veliko je mrtvih in ranjenih in če bo prišlo tudi do kopenske invazije, bodo tam res samo še ruševine.«

150 kristjanov se je zateklo v prostore župnije in šole

V telefonskem pogovoru je povedal več o situaciji krščanske skupnosti na območju Gaze: »Krščanska skupnost je dobro, kolikor je mogoče v teh razmerah. Do sedaj – in upamo, da bo tako tudi naprej – ni nihče umrl. Imamo veliko beguncev, okoli 150. Večina je nastanjenih v župniji, nekateri pa so v enem izmed centrov in v šoli Svete Družine, kamor so se zatekle tudi nekatere družine iz bližnjih hiš. Mnogi so zapustili svoje domove in najprej poiskali zatočišče pri sorodnikih ali prijateljih v kakšnem bolj mirnem kraju, vendar pa je bilo v zadnjih dneh bombardirano celotno območje Gaze, tako da nihče ne ve, kje je bolj varno. Bogu hvala, so strukture katoliške Cerkve do zdaj vedno spoštovali, saj vedo, da se ne spuščamo v politična ali vojaška vprašanja in da je naše poslanstvo humanitarno, poslanstvo miru. Smo skupaj z našimi župljani, s sestrami Matere Terezije in redovno skupnostjo Učlovečene Besede pa skrbimo za otroke s posebnimi potrebami, za zapuščene ter za pomoči potrebne. Naše šole so bile vedno kraj, kjer sprejemamo ljudi. Razmere so zelo, zelo resne. Umrlo je že več sto ljudi, med njimi tudi veliko otrok, ranjenih pa je več tisoč oseb, po podatkih ministrstva za zdravje je otrok okoli 10 %.«

Nekateri so izgubili vse

Na vprašanje, če ima informacije o ljudeh, ki so izgubili svoj dom ali sorodnike, je župnik v Gazi odgovoril: »Da, nekateri župljani so izgubili svoje domove, drugi pa so bili močno poškodovani. Mnogii pa niti ne vedo, kakšna je situacija pri njih doma. Niso se mogli vrniti, da bi videli, kakšne so razmere, vendar pa prejemajo fotografije s celotne regije. V središču mesta je na primer premožna soseska, ki je zelo naseljena in je bila grozovito bombardirana. V teh dneh je bilo poškodovanih zelo veliko hiš.«

Ljudje so utrujeni in naveličani, ne verjamejo nikomur

V nadaljevanju pogovora je p. Romanelli spregovoril o tem, kaj o trenutnem dogajanju mislijo tamkajšnji prebivalci: »Običajno ljudje ne izražajo svojega mnenja, predvsem na območju Gaze, vendar pa so že utrujeni od vsega. Žal ne verjamejo mnogim stvarem, saj se je v določenem trenutku zdelo, da so šle stvari na bolje in si nikoli niso predstavljali toliko umorov ali da bi bila tolikim ljudem odvzeta svoboda. To so stvari, ki so resnično pretresle ves svet. Župljani so seveda zaradi vsega tega zelo žalostni in vsi upajo, da se bo to končalo. Vendar pa se zavedajo, da je situacijo mogoče spremeniti samo z božjim posegom in z izredno zavzetostjo mnogih sil, združenj ali držav ter tako odgovoriti na poziv papeža Frančiška k prenehanju nasilja in vojne. Zavedajo se, da je to skoraj nemogoče, vendar pa ni nemogoče.
Ljudje ne govorijo - ne zato, ker bi jih bilo strah, ampak zato ker ne verjamejo nikomur, ne na eni ne na drugi strani zidu. Ne pozabimo, da je bila vojna v Gazi vedno področje eksperimentiranja. Zato ne izražajo svojega mnenja. Nisem ne prerok ne sin preroka, da bi vedel, kaj ljudje mislijo, vendar pravijo, da so naveličani in da ne verjamejo nikomur.«

Kako je s hrano, plinom in elektriko?

Ob koncu intervjuja pa je župnik v Gazi povedal še, kakšna je situacija glede dobave hrane, elektrike in plina. »Elektrike ni od sobote. Ostalo je še malo goriva. Uporabljamo ga za polnjenje akumulatorjev. Tovrstna kriza je obstajala že pred temi dogodki. Ne pozabimo, da smo imeli mi že leta in leta samo štiri ure elektrike na dan in to je bilo nekaj "normalnega". Zaenkrat hrane in vode ne primanjkuje, vendar ne vem, koliko časa bo tako. Mi smo na primer naredili zaloge v primeru, da bi bile težave. Kupujemo ali jemljemo na kredit, kar najdemo, saj moramo skrbeti za skoraj 150 ljudi in jim dati hrano in pijačo, ležišče in nekaj, s čimer se lahko pokrijejo. Vendar ne vem, koliko časa bo to mogoče, saj ob vsakem bombardiranju ljudje izgubijo vse in potrebujejo vse.
Nekateri so bili obveščeni, da se pripravlja kopenska invazija, tako da nam je jeruzalemski latinski patriarhat, ki je naša škofija, dal konkretna navodila izraelske obrambne vojske, naj izpraznimo nekatere četrti, ki naj bi bile napadene. Nisem politični analitik in se na to ne spoznam dobro, vendar vem, da bi bila ta realnost strašna.«