CCEE poziva h koncu humanitarne krize v Gorskem Karabahu
Vatican News
Po zadnjih podatkih je iz Gorskega Karabaha pobegnilo približno 100.000 Armencev. Regija, ki je pod nadzorom Azerbajdžana, vendar ima veliko armenskega prebivalstva, je že približno trideset let predmet mednarodnega spora, zaradi česar je ogrožena tudi krščanska dediščina tega ozemlja. Po spopadu leta 2020 je bil dosežen mir, vendar je Armenija izgubila nadzor nad ozemlji, kjer se nahaja nekaj zgodovinsko pomembnih samostanov. Aktivisti so več mesecev blokirali koridor Lačin, ki je predstavljal edino pot med glavnim mestom Gorskega Karabaha in armensko prestolnico Erevan, kar je povzročilo humanitarno krizo. V zadnjih tednih je Azerbajdžan v regiji začel »protiteroristično operacijo«, ki je povzročila množično izseljevanje Armencev iz Gorskega Karabaha. Več kot 100.000 jih je zapustilo svoje domove.
Na to humanitarno tragedijo škofje CCEE gledajo z veliko zaskrbljenostjo in skupaj s papežem Frančiškom pozivajo k dialogu med Azerbajdžanom in Armenijo, ki bi naj prevedel do pogajanj med obema stranema ter ob podpori mednarodne skupnosti prispeval k sprejetju trajnega sporazuma in koncu humanitarne krize.
CCEE prav tako poziva k načrtnemu in trajnemu spremljanju krščanske dediščine v Gorskem Karabahu. V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2022 obstaja 1.456 armenskih stavb in spomenikov, ki so po koncu spopadov leta 2020 prišli pod nadzor Azerbajdžana in so bili poškodovani že med vojno.
Škofje CCEE upajo, da bo mednarodna skupnost s pogajanji našla rešitev, ki bo zagotavljala varnost razseljenih oseb in tudi njihovo pravico, da ostanejo v deželah, kjer so odraščali s svojimi tradicijami. Pozivajo k spoštovanju mednarodne resolucije, ki govori o prostem dostopu do koridorja Lačin, ter izpostavljajo, naj se humanitarna kriza reši z rešitvami, ki v središče odločitev postavljajo človeka in ne političnih interesov.
