Nadškof Gądecki: Družina Ulma je simbol Poljakov, ki so pomagali Judom
Paveł Rozwód – Varšava
Prvič beatifikacija celotne družine
Spomnil je, da so Nemci družino Ulma ustrelili 24. marca 1944, ker je skrivala Jude. »Ubili so oba starša in njunih sedem otrok. Ta tragični dogodek je brez primere, saj v zgodovini Cerkve še nikoli ni bila za blaženo razglašena celotna družina,« je spomnil nadškof ter poudaril, da je zanjo bistvena solidarnost z ljudmi: »Gre za odprtost do bližnjega v vsaki konkretni situaciji, zlasti kadar potrebuje pomoč. V tem primeru je pomoč pomenila tudi to, da je bilo ogroženo življenje tistih, ki so jo nudili.«
Zavedali so se, da tvegajo lastno življenje
Predsednik Poljske škofovske konference je dejal, da so se Ulmovi zavedali tveganja, ki so mu bili izpostavljeni, ker so skrivali Jude. »Čeprav so živeli na samem na podeželju, so vedeli, da so v nevarnosti zaradi Nemcev. Poudariti je treba, da zavetja Judom ni dajala samo družina Ulma, ampak so pomagali tudi drugi. V tej vasi je preživelo 21 ljudi. Med prebivalci celotnega področja je vladala velika solidarnost.«
Ubitih skoraj 1000 Poljakov, ki so pomagali Judom
Nadškof Gądecki je nadalje povedal, da so Ulmovi tvegali lastno življenje za svojega bližnjega v prvi vrsti zaradi krščanske ljubezni in vzgoje v katoliški veri, ki je zakoreninjena v poljski tradiciji. Po njegovih besedah je družina Ulma postala simbol Poljakov, ki so med drugo svetovno vojno pomagali Judom. »Zaradi tega je bilo ubitih skoraj tisoč Poljakov. Položaj na Poljskem je bil neprimerljiv z drugimi državami: vedeli so, da so za pomoč Judom tvegali smrtno obsodbo. Seveda so obstajali tudi neprimerni odnosi in dejanja, vendar pa ti ne morejo zasenčiti junaštva tistih, ki so tvegali svoje življenje, da bi pomagali bližnjemu. Merilo družbe v današnjem času ni to, kar počnejo nekateri kriminalci, ampak dejanja plemenitih posameznikov, je izpostavil nadškof Gądecki.
Izkušnja Janeza Pavla II. in dialog z Judi
Poleg tega je prepričan, da beatifikacija družine Ulma spodbuja poglabljanje katoliško-judovskih odnosov ter krepi vez med Poljaki in judovskim ljudstvom. »To so bila izjemno pomembna vprašanja za svetega Janeza Pavla II. Hodil je v šolo, ki so jo obiskovali tudi judovski otroci. Tudi v poznejših letih je imel veliko judovskih znancev in prijateljev, z njimi se je prav tako srečeval kot papež. Od tod deloma izhaja zavzemanje za katoliško-judovski dialog, ki smo mu bili priča v času njegovega pontifikata,« je še dejal predsednik Poljske škofovske konference.
