Jubilej 2025: na ogled razstava slikarja El Greca
Adriana Masotti – Vatikan
Razstava »Odprta nebesa. El Greco v Rimu« je na ogled v cerkvi sv. Neže v okviru sklopa pobud »Jubilej je kultura«, ki so del priprave na sveto leto 2025. Čeprav je svoja vrata odprla že v petek, 1. septembra, pa bo uradna otvoritev, na kateri bo tudi proprefek Dikasterija za evangelizacijo Rino Fisichella, potekala 6. septembra ob 18. uri.
Razstavljena tri vrhunska umetniška dela
Tri mojstrovine slavnega španskega renesančnega umetnika, ki je živel med letoma 1541 in 1614, bodo v cerkvi na Trgu Navona razstavljene do 5. oktobra 2023. Ta dela prvič zapuščajo Španijo, saj so v zasebnih zbirkah. To so: Sveta družina s sv. Ano (Toledo, Hospital de Tavera), Kristusov krst (Toledo, Hospital de Tavera), Kristus objem križ (El Bonillo, Museo Paroquial).
Prvi dogodek »romanja« lepote
Razstava »Odprta nebesa. El Greco v Rimu« je eden od prvih trenutkov velike umetnosti, ki želi odpreti nekakšno »romanje« lepote na poti k prihajajočemu svetemu letu, katerega geslo je »Romarji upanja«. V zvezi s tem je monsinjor Rino Fisichella, ki mu je papež Frančišek zaupal organizacijo svetega leta, na tiskovni konferenci 9. maja poudaril, da bodo umetniške razstave in dogodki potekali tudi na krajih, kot so bolnišnice in zapori, ravno zato, da bi tja, kjer je to najbolj potrebno, prinesli sporočilo upanja. Prizadevali si bodo, da bodo te razstave brezplačne.
El Greco med Španijo in Italijo
»El Greco« ali Grk je psevdonim Domínikosa Theotokópoulosa. Slikar, kipar in arhitekt se je rodil leta 1541 v Candii na otoku Kreta in umrl v Toledu v Španiji, 7. aprila 1614. V Toledu je ustvaril nekaj svojih najpomembnejših in najbolj znanih del. Danes velja za eno najpomembnejših osebnosti pozne španske renesanse in prvega mojstra španskega zlatega veka (Siglo de Oro), obdobja umetniškega, politično-vojaškega in literarnega razcveta Španije (1492–1681). El Greco je dolgo časa živel tudi v Italiji, najprej v Benetkah in nato v Rimu. Med bivanjem v Italiji je spremenil svoj slog in ga obogatil z elementi manierizma in beneške renesanse, navdihoval se je predvsem pri Tintorettu, pri uporabi barv pa je nanj vplival pozni Tizian. Nekateri poznavalci ga opredeljujejo kot zelo samosvojega umetnika, ki ga je težko umestiti v tradicionalne slikarske šole.
