Kard. Zuppi: Delamo in molimo za mir, misija se nadaljuje
Tiziana Campisi – Vatikan
Nikogar ni, ki si ne bi želel miru, je zapisal sv. Avguštin v delu O Božjem mestu, a vsak ima svojo opredelitev miru, kar lahko povzroči konflikte. Kako torej lahko ljudje dosežejo slogo? Da o sebi razmišljajo kot drug za drugega, kajti res je, da je mir tudi subjektiven, a sv. Avguštin je rekel, da človek mora najti mir v sebi in premagati vse tisto, kar ga napolnjuje z vznemirjenostjo in ločitvami, zaradi česar s težavo živi sam s sabo in z drugimi. Tako je za Vatican News dejal kardinal Matteo Maria Zuppi, predsednik Italijanske škofovske konference in posebni papežev odposlanec v Ukrajino, Rusijo in ZDA v okviru tako imenovane »mirovne ofenzive«, namenjene iskanju rešitev za konflikt v Vzhodni Evropi.
Ublažiti posledice vojne
Maše v baziliki sv. Avguština v Rimu sta se udeležila tudi avguštinca Robert Prevost, prefekt Dikasterija za škofe, in Luis Marín de San Martin, podtajnik generalnega tajništva sinode. Po sveti maši je kard. Zuppi za Vatican News spregovoril o poteku misije, ki mu jo je zaupal papež, ter dejal, da bi se lahko nadaljevala v Pekingu na Kitajskem. Kot je potrdil, si prizadevajo za ublažitev posledic vojne, zlasti s humanitarnega vidika: »Imamo pomembno sodelovanje in upamo, da bo rodilo dobre sadove. Nadaljujemo z vzpostavljanjem mnogih kontaktov, da bi se ustvarile priložnosti za boljše razumevanje poti, da bi lahko kmalu prispeli do miru.«
Biti delavci za mir, ki začnejo z mirom v sebi
Kardinal je povabil k vrnitvi k evangeljskemu pozivu, naj smo »delavci za mir«, kar se »začne z iskanjem miru s sabo, vedno pa tudi z bližnjim, torej s premagovanjem vsakega razloga za razdor, začenši z distanco, brezbrižnostjo, prepričanjem, da nekomu gre dobro, če gre drugemu slabo ali pa ga ni.« Ni namreč veselja brez delitve in tudi miru brez delitve ni.
Cerkve naj so domovi, kjer se lomi kruh
Pri homiliji pa je kard. Zuppi izpostavil, da je kristjan poklican biti brat tistim, ki poslušajo in udejanjajo Božjo besedo ter tudi brat najmanjšim in najbolj ubogim. Za sv. Avguština je dejal, da ga ni mogoče razumeti brez skupnosti, brez upoštevanja njegove odločitve, da živi skupaj z nekaterimi brati. Njegova prva lekcija je lekcija o bratstvu, ki ni zgolj neka olika. Bratska skupnost ni stanovanjski blok, je nadaljeval kardinal in opozoril, da včasih obstaja nevarnost, da bi Cerkev živeli ravno na ta način, kot da bi bila nek stanovanjski blok, medtem ko gre za to, »da iz naših crekva naredimo domove, saj tukaj lomimo kruh«. Cerkev je rodovitna, če živi bratsko ljubezen, »če se prepoznava po tem, kako se ljubimo in kako ljubimo druge«. Obstaja nevarnost, da zaradi preveč struktur izgubimo občestvo. Biti »eno srce in ena duša« ne pomeni kopičenja, ampak gojiti edinost.
Umetna inteligenca ustvarja lažne potrebe
Umetna inteligenca ustvarja lažne potrebe, lažne učitelje, prave odvisnosti in prave gospodarje, je dejal kard. Zuppi. Obstajajo »mnogi učitelji tega sveta, ki se pretvarjajo, da nam bo odvzeto žrtvovanje, če bomo sledili kapricam«. »Pomislimo na digitalnost, na umetno inteligenco. Prestreže naše kaprice in nam takoj najde naše učitelje. Tako veliko učiteljev, da nam na koncu zapovedujejo oni. Umetna inteligenca deluje tako, da tisti, ki misli, da zapoveduje, je na koncu tisti, ki se mu zapoveduje.« Sv. Avguštin pa daje odgovor na »globoko hrepenenje po Bogu, ki je v vsakem moškem in vsaki ženski«, saj je našel Ljubezen, ki jo je zelo iskal in jo našel v samem sebi in skupnosti. Uči nas, da »je resnični učitelj Jezus, zaradi katerega nam je dobro, saj nas napolnjuje z ljubeznijo, resnično ljubeznijo«, in ne z mnogimi učitelji, ki nas napolnjujejo s kapricami in nas nato pustijo same. Sv. Avguštin nam pomaga, da o sebi razmišljamo kot o skupnosti in to skupaj s Kristusom, kajti če je v središču Jezus, Cerkev postane resnična oporna točka, je še dejal kard. Zuppi.
