V pripravi na 42. apostolsko potovanje: Lizbona
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Začetki
Lizbona je glavno mesto Portugalske in ima skoraj tri milijone prebivalcev. Leži ob atlantski obali, ob izlivu reke Tejo. Poleg tega, da je upravno središče, je tudi glavno pristanišče ter največje urbano, ekonomsko, kulturno in turistično središče v državi.
To področje je bilo naseljeno že v neolitiku. Feničani so mesto poimenovali Ulissipo, nato pa so ga osvojili Grki in Kartažani. Obstaja pa tudi zelo stara legenda, ki nastanek Lizbone povezuje z Odisejem, znanim itaškim kraljem in protagonistom Homerjeve Odiseje, ki naj bi tja priplul, ko se je vračal na Itako. Pozneje je mesto postalo prestolnica rimske Luzitanije pod imenom Olisipo, dokler ga ob propadu rimskega imperija niso napadli barbari, leta 711 pa so ga osvojili muslimani in preimenovali v al-ʾIšbūnah. Dobrih štiristo let kasneje, leta 1147 so ga pod vodstvom Alfonza I. ponovno osvojili. Leta 1255 je mesto zaradi svoje središčne lege postalo prestolnica Kraljevine Portugalske.
Prvi kolonialni imperij na svetu
V zgodovini Lizbone kot tudi celotne države prevladujejo geografska odkritja pomorskih raziskovalcev, od katerih najpomembnejša segajo v zgodnje 15. stoletje. Portugalci so si kmalu pridobili monopol nad večino trgovine z začimbami. Portugalski imperij je bil prvi kolonialni imperij na svetu: prvi, ki je osvojil čezoceanske kolonije.
Uničujoč potres
1. novembra leta 1755 je mesto prizadel eden najbolj uničujočih in smrtonosnih potresov v zgodovini. Potresu, ki je imel moč okoli 9. stopnje po Richterjevi lestvici, so sledili cunamiji in obsežni požari, ki so uničili velik del mesta. Njegovo obnovo je vodil Sebastião José de Carvalho e Melo, markiz Pombal. V 19. in 20. stoletju se je Lizbona širila in rasla zaradi industrijskega razvoja.
Mestne znamenitosti
Ena izmed glavnih znamenitosti najzahodnejše evropske prestolnice je srednjeveški grad sv. Jurija (São Jorge). Stoji na hribu s pogledom na sosesko Alfama, kjer je pogosto mogoče slišati fado, portugalsko ljudsko pesem otožnega značaja, ki se običajno poje ob kitarski spremljavi. V četrti Belém, od koder so se portugalski raziskovalci odpravili na potovanja po svetu, sta najbolj znana stolp (Torre di Belém) in samostan sv. Hieronima (Mosteiro dos Jerónimos) iz 16. stoletja, ki sta na Unescovem seznamu svetovne dediščine. V Belému se nahaja tudi impozantni Spomenik odkritij (Padrão dos Descobrimentos). Zgrajen je bil leta 1940, nato pa porušen in ponovno zgrajen leta 1960, ob 500-letnici smrti Henrika Pomorščaka, ki je upodobljen na čelu spomenika v obliki ladje. Poleg njega je še 32 osebnosti, ki so bile pomembne v času odkritij. Znan je tudi Trgovski trg (Praça do Comércio) s kipom kralja Jožefa I. na konju v četrti Baixa. V njej se nahaja tudi znamenito 45 metrov visoko dvigalo sv. Juste (Elevador de Santa Justa) iz leta 1902, ki povezuje to sosesko s sosednjo Chiado. Tudi Lizbona ima od leta 1959 kip Kristusa Kralja (Cristo-Rei). Visok je 79 metrov, prikazuje pa Jezusa Kristusa z razprtimi rokami in se nahaja na vrhu pečine s pogledom na del Lizbone in reko Tejo v okrožju Almada. Obiskovalci si prav tako lahko ogledajo 145 metrov visok razgledni stolp Vasco da Gama, ter mostova 25. april in Vasco da Gama, ki prečkata široko ustje reke Tejo in povezujeta oddaljene dele prestolnice.
Med najpomembnejšimi stavbami je najstarejša cerkev v prestolnici katedrala Svete Marije Velike iz leta 1147. V Baixi, v spodnjem delu mesta, se nahaja nekdanji samostan karmeličank, ki je bil v potresu leta 1755 močno poškodovan in je od takrat brez strehe. Znana je tudi jezuitska cerkev sv. Roka (Sao Roque), v kateri je kapela svetega Janeza Krstnika. Izdelana je bila v Rimu sredi 18. stoletja, nato pa so jo po delih s tremi ladjami prepeljali v Lizbono.
Portugalska prestolnica ima tudi različne muzeje (Pomorski, Arheološki muzej, Muzej umetnosti, arhitekture in tehnologije, Muzej kočij).
Razgledne točke
Mesto, ki se razprostira na sedmih gričih, ponuja tudi številne panoramske razgledne točke, t.i. miradouro. Vzhodno področje prestolnice, Park narodov, zgrajen za Expo 1998, je najsodobnejši del mesta z nebotičniki, nakupovalnimi središči in velikimi hoteli.
Rumeni tramvaj
Simbol in velika zanimivost Lizbone ostaja stari rumeni tramvaj iz tridesetih let prejšnjega stoletja, imenovan elétrico, katerega notranjost je iz lesa. Najbolj znan je tramvaj št. 28, ki vozi skozi različne mestne četrti.
