SVET

Umrl msgr. Bettazzi, glasnik miru in zadnji koncilski oče iz Italije

V nedeljo, 16. julija 2023, je umrl msgr. Luigi Bettazzi, zadnji še živeči italijanski škof, ki je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu. Novembra letos bi dopolnil 100 let. 33 let je bil škof v Ivrei, 17 let pa predsednik mednarodnega gibanja za mir Pax Christi. Bil je avtor številnih publikacij in zagovornik dialoga, tudi z nevernimi.

Vatican News

Kardinal Zuppi: Spodbujevalec miru in dialoga

Kardinal Matteo Zuppi, predsednik Italijanske škofovske konference, se ga spominja kot »koncilskega očeta, spodbujevalca miru in dialoga z vsemi«. V sporočilu je pokojnemu škofu izrazil »hvaležnost, ki gre očetom«. »Kmalu bi obhajal 77-letnico duhovniškega posvečenja in 60-letnico škofovske službe. Zahvaljujemo se mu za njegovo pričevanje ter zato, da je svojo zavezanost koncilu živel z ljubeznijo in svobodo do Cerkve,« je zapisal kardinal Zuppi ter navedel nekatere bistvene lastnosti msgr. Bettazzija: »Nasmeh, prijaznost, odločnost, ironija, sposobnost branja zgodovine in prinašanja sporočila miru.« To je po besedah predsednika Italijanske škofovske konference »dragocena dediščina na poti skupne hoje z moškimi in ženskami našega časa«. Ob koncu sporočila je spomnil še na naslednje povabilo, ki ga je msgr. Bettazzi izrekel ob različnih priložnostih: »Vsi bi morali priti do tega, da bi imeli miselnost miru, medtem ko imamo vsi miselnost nasilja. Morali bi priti do tega, da bi tudi v krščanskem ljudstvu spodbujali resnično miselnost miru, proti vsakršni obliki nasilja, kot je to storil Jezus.«

Povabilo k molitvi

V preteklih dneh se je zdravstveno stanje msgr. Bettazzija poslabšalo. Sedanji škof v Ivrei, Edoardo Cerato, je vernike, duhovnike in osebe, ki so mu bile blizu, povabil k molitvi z naslednjimi besedami: »Spremljajmo msgr. Bettazzija, ki se lucidno približuje zemeljskemu zatonu. Naj ga podpira naša molitev.«
Pred nekaj meseci se je msgr. Bettazzi še pojavil v javnosti, med drugim je bil prisoten tudi na Pohodu za mir, katerega se je vedno udeležil. Zadnje mesece je bil priklenjen na posteljo. Podnevi in ponoči je imel zagotovljeno pomoč, vsako jutro pa ga je obiskal eden izmed duhovnikov iz škofije, ki je z njim somaševal. Škof je namreč želel še naprej maševati, tako kot že več kot 76 let, odkar je bil 4. avgusta 1946 posvečen v duhovnika v baziliki sv. Dominika v Bologni.

Na koncilu s pomožnim škofom Lercarom

Luigi Bettazzi se je rodil 26. novembra 1923 v Trevižu. Najprej je končal študij teologije na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu, nato pa še študij filozofije v Bologni. Bil je pomožni škof bolonjskega nadškofa kardinala Giacoma Lercara, ki je bil eden izmed protagonistov drugega vatikanskega koncila. Bettazzi se je z njim udeležil zaključnih zasedanj v letu 1963.

Podpis dogovora v katakombah

16. novembra 1965, nekaj dni pred koncem koncila, je okoli štirideset koncilskih očetov – večinoma iz Latinske Amerike – v Domitilinih katakombah v Rimu obhajalo sveto mašo v prošnji za zvestobo Jezusovemu Duhu. Ob koncu so vsi škofje podpisali znani dogovor, v katerem so »brate v škofovstvu« spodbudili, da bi živeli uboštvo ter si prizadevali, da bi Cerkev služila in bi bila uboga, kot je predlagal papež Janez XXIII. Tega trenutka se je msgr. Bettazzi spominjal v enem izmed nedavnih intervjujev za vatikanske medije z naslednjimi besedami: »Šlo je za neformalno srečanje, katerega pobudnik je bil belgijski kolegij. V katakombah nas je bilo 42, jaz sem bil edini Italijan, vendar pa smo potem k podpisu spodbudili tudi druge, tako da je šlo k papežu 500 podpisov. Morda bi jih bilo še več, če bi jih iskali. Pomembna je skrb za revne in rečeno je bilo, da mora škof živeti bolj preprosto kar zadeva nastanitev in prevozna sredstva. Biti mora blizu revnim in fizičnim delavcem ter tistim, ki trpijo in so v težavah, ne pa bogatim in mogočnim, ki jamčijo za nas.«

Na čelu Pax Christi

Od leta 1966 do 1999 je Bettazzi vodil škofijo Ivrea. Leta 1968 je bil imenovan za nacionalnega in leta 1978 za mednarodnega predsednika Pax Christi, katoliškega gibanja, ki se močno zavzema za pravičnost in mir. Bettazzi je nenehno pozival k miru, k ugovoru glede vojaških izdatkov, ter podpiral »vzgojo za mir«, za katero je leta 1985 prejel Unescovo mednarodno nagrado. Prav tako se je pridružil pacifističnim gibanjem ter pohodu v Sarajevo leta 1992, sredi državljanske vojne v Bosni in Hercegovini, skupaj z don Toninom Bellom, ki ga je hudo prizadela bolezen.

Odnos z don Toninom Bellom

Temu nepozabnemu škofu v Molfetti je bil msgr. Bettazzi blizu vse do njegove smrti. Kot zadnji je držal roko škofu, o katerem je ob neki priložnosti dejal: »Bil sem njegov učitelj, potem pa sem postal njegov učenec.« Med Pohodom za mir v Lecce leta 2012 pa je v enem izmed intervjujev povedal, da je imel don Tonino »navdušenje in notranjo vnemo, ki sta ga vodila naprej«. On ima tudi zasluge za »pot za nenasilje«. Glede dni v Sarajevu je msgr. Bettazzi dejal, da je tisto noč sicer sam »izrekel nekaj besed solidarnosti in spodbude«, vendar je bil don Tonino tisti, ki je v svojem govoru dejal, da »obstaja Nekdo, ki misli na nas, ter da moramo prevzeti odgovornost in da je v vsakem primeru edina pot do miru nenasilje«.

Srečanje s papežem Frančiškom

Msgr. Bettazzi se je leta 2018 v Molfetti udeležil svete maše s papežem Frančiškom med pastoralnim obiskom v krajih don Tonina Bella. Tedaj je novinarjem z veseljem povedal, da se je lahko rokoval s papežem iz Argentine, čigar učiteljstvo nadaljuje linijo drugega vatikanskega koncila. Bettazzi je cenil predvsem sinodalnost kot nadaljevanje »širjenja kolegialnosti«, ki so ga želeli koncilski očetje. Ne gre za razvrednotenje hierarhije, temveč za novo ovrednotenje »Božjega ljudstva« in »odgovornosti vsakega krščenega v življenju Cerkve«.