Rehabilitacija oseb s posebnimi potrebami malo drugače
Vatican News
Kot je povedal Luigi Bardelli, predsednik Fundacije, je bila ta ustanovljena pred 60 leti z namenom, da bi »zagotovila kontinuiteto v procesu rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami in s tem tudi bolj mirno in vedro prihodnost zanje in za njihove družine. Tudi sam se je udeležil letošnjega križarjenja, ki se je pričelo v Genovi, sledili pa so postanki v Neaplju, Mesini, na Malti, v Barceloni in Marseillu. Za mnoge udeležence je bila to prva tovrstna izkušnja, za vse pa je bila še posebej pomenljiva po obdobju pandemije, v katerem so bile osebe s posebnimi potrebami še bolj prikrajšane kot ostali.
Med potniki na krovu sta bila tudi 14-letni Alessio z avtizmom in njegova mama Sabrina. Ta je povedala, da je bilo križarjenje za njenega sina izredno pomembno, saj mu je pomagalo, da je postal bolj odprt do ljudi okoli sebe; želel je sklepati prijateljstva, spremenil se je njegov odnos do bazena in morja, do prošnje za pomoč, spremembo je bilo zaznati celo glede hrane, saj je v teh dneh jedel stvari, ki jih prej ni niti pokusil.
Gianluca in njegova mama Nunzia sta pred pandemijo s prijatelji šla na kakšno potovanje, v zadnjih letih pa to zaradi omejitev ni bilo mogoče. Tudi zanju je bila izkušnja počitnic na križarki nepozabna. Po povratku pa sta spomnila, da je v naši družbi »preveč arhitektonskih ovir« ter da bi si morale »ustanove, pa tudi vsi državljani prizadevati, da bi naša mesta postala bolj dostopna vsem«.
47-letna Elena pa je izrazila svoje veselje nad tem, da je na križarjenje prišel tudi predsednik Bardelli, ki ga sama kliče »očka«, ker je njen oče že pokojni. Spremljala jo je 80-letna mama Mafalda, ki je vdova že trideset let in je hvaležna za podporo Fundacije in tudi svojega brata duhovnika, ki ji je vedno v oporo. Povedala je, da je bila Elena stara tri mesece, ko se je pridružila omenjeni organizaciji. Z vzgojitelji, zdravstvenimi delavci in prostovoljci, ki skrbijo za celostno oskrbo, vključno s terapijami, je zgradila odnos zaupanja in prijateljstva. Po Mafaldinih besedah se vsi čutijo del velike družine, saj je rehabilitacija »stalen proces, ki vključuje čute in predvsem srce«.
»Če v sami resničnosti ne prepoznamo pomembnosti reveža, človeškega zarodka, osebe s posebnimi potrebami – če navedemo le nekaj primerov –, bomo le stežka znali prisluhniti kriku same narave. Vse je povezano. Če se človek razglasi za neodvisnega od stvarnosti, in nastopi kot absoluten gospodar, se sesuje temelj njegovega obstoja, saj se »namesto da bi uresničeval svojo vlogo Božjega sodelavca pri stvariteljskem delu, postavi na mesto Boga in s tem izzove upor narave« (Laudato si’ 117).
Potniki na krovu turistične križarke World Europa, ki je med drugim izjemno ekološka, so osebno doživeli to, kar je papež Frančišek zapisal v okrožnici Laudato si’. Človek in stvarstvo lahko sobivata v miru, pravičnosti in harmoniji. In ne samo to. Bolj ko si skupaj prizadevamo, da bi varovali skupni dom, bolj iz njega prihaja zdravilo za bolezni in oblike invalidnosti.
