S. Barbara Poredoš FMA je v Rimu uspešno zagovarjala doktorsko nalogo s področja mladinskih študij

S. Barbara Poredoš FMA

Osrednje raziskovalno vprašanje se glasi: Kako lahko mladinski center opredelimo kot vzgojni oz. kako more prispevati k celostnemu razvoju mladostnic? Na kakšen način se to lahko udejanja s teorijo PYD, merjeno s kazalniki kot so podpora, konstruktivna uporaba časa, pozitivna identiteta, doprinos k družbi itn.?

Empirična raziskava, izvedena s kvalitativno metodologijo polstrukturiranih intervjujev za dekleta in mladinske delavce ter oblikovalce mladinskih politik, je osvetlila vzorce preživljanja prostega časa mladostnic v vseh mladinskih centrih ter njihove razvojne naloge, ki so izziv tako mladim ženskam kot odraslim.

Vzorci preživljanja prostega časa mladostnic so specifični, kot na primer: Dekleta z učnimi težavami se v prostem času zanimajo predvsem za umetnost in šolo, kar podkrepi vrednost neformalnega učenja.

Eno izmed najbolj perečih vprašanj se nanaša na vrednote mladostnic, zlasti ko govorijo o dolgčasu in osamljenosti v prostem času.

Nadalje je študija primera pokazala, da so v mladinskih centrih v Ljubljani v različni meri prisotni vsi razvojni kazalniki (od podpore družine in drugih odraslih do notranjih virov deklet). To pomeni, da imajo centri pomemben vzgojni pomen za mladostnice kot prostovoljke in udeleženke v teh okoljih.

Razvojni odnosi, ki poudarjajo enakovredno sodelovanje odraslih in mladostnic v vseh porah vzgojnih ustanov, so se izkazali kot učinkovito sredstvo za reševanje razvojnih nalog in oblikovanje skupnosti, ki gradijo občestva.

Eden glavnih rezultatov je usmerjen v kulturno spremembo v slovenski družbi, ki bi pripomogla k oblikovanju skupnega jedra vrednot in enotnega pogleda na mladostnike.

Za kvalitetno udejstvovanje mladinskih delavcev, staršev, drugih vzgojiteljev in državnih organov pa predlagam določene pedagoške oz. multidisciplinarne pristope po teoriji PYD:
- uvajanje novega besednjaka za pogovor o mladostnicah, ki poudarja njihove potenciale in ne pomanjkljivosti;
- krepitev samospoštovanja deklet in enakopravnosti spolov z dejavno navzočnostjo med mladostnicami ter z ozaveščanjem tega, da sta sočutnost in nežnost ženska moč v družbenih spremembah;
- spodbujanje prostovoljnega dela in delovnih izkušenj;
- spodbujanje celostnega, tudi duhovnega razvoja mladih, kjer ima vsako življenje smisel in transcedentalno smer.

Pričujoča raziskava znotraj mladinskih študij podkrepi zamisel o gojenju osebnega pristopa k vsakemu mladostniku preko razvojnih odnosov, ki zahtevajo posebno obravnavo v okviru koedukacije.

Za vključujoče delo z mladimi ženskami je potrebno nadaljnje ozaveščanje in vzpostavljanje socialnih mrež (predvsem med vzgojitelji in starši, znanstveniki in oblikovalci mladinske politike) v formalnih in neformalnih ustanovah, kjer mladostnice preživljajo svoj prosti čas.

Nazadnje, pozitiven odnos do mladih deklet mora razviti vsak odrasli, ki verjame v potencial ženskega genija. Zato, kot poudarja papež Frančišek, naj si vedno prizadeva, da spremlja in spoštuje mladostnice v njihovi svobodi in edinstvenosti.