Milano. Kardinal Ravasi prejel častni doktorat Katoliške univerze Srca Jezusovega

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Sveto mašo daroval milanski nadškof

Slovesnost je potekala na sedežu Univerze v Milanu ob uradnem odprtju novega akademskega leta, pred tem pa je milanski nadškof Mario Delpini v baziliki sv. Ambroža daroval sveto mašo. Med homilijo je izobražencem zaželel dar ponižnosti ter držo učenca, ki se pusti poučiti. Na ta način se lahko izognejo »skušnjavi ošabnosti, ki se ne zna več učiti, ki si domišlja, da lahko sodi, ter brani lastno stališče kot neizpodbitno ideologijo«. Znanstvenikom pa je zaželel »dar prepričanja o relativnosti vsake znanosti, da bi se vedno čudili življenju, se vedno zavedali nedoumljive skrivnosti vsakega človeka ter bili odprti za zrenje Božje slave«.

Rektor: univerza mora ponovno poudariti svojo identiteto

Rektor Franco Anelli je v tradicionalnem govoru ob začetku akademskega leta poudaril, da sta se v zadnjih letih dematerializacija in delokalizacija poučevanja okrepili. Zato mora po njegovih besedah univerza ponovno poudariti svojo identiteto, ki temelji na tem, da je »sinteza znanstvenega raziskovanja in izobraževanja, izobraževalna skupnost ter ustanova, ki ima ugled kakovosti na področju raziskovanja in poučevanja ter zmožnosti krepitve odnosov z družbenim okoljem«. Rektor je nato predstavil možnosti za izobraževanje, ki jih nudi Univerza. Na voljo je 128 dodiplomskih študijskih programov, od tega 23 v angleškem jeziku, ter 336 programov nadaljnjega izobraževanja in podiplomskega študija. Univerza prav tako podeljuje štipendije, omogoča oprostitve šolnin, izredne subvencije in študijske nagrade za približno devet tisoč študentov. Za to je namenila več kot 22 milijonov evrov, da bi bilo izobraževanje dostopno vsem.

Kardinal Ravasi napisal okoli 150 knjig

Pozdravoma milanskega nadškofa Delpinija in župana Giuseppeja Sala je sledila podelitev častnega doktorata kardinalu Ravasiju. Od leta 2007 je opravljal različne službe v rimski kuriji, papež Benedikt XVI. pa ga je imenoval za kardinala 20. novembra 2010. Napisal je okoli sto petdeset knjig, zlasti s področja Svetega pisma in znanosti. Cenjen je predvsem zaradi svoje sposobnosti razlage svetopisemskih besedil, jasnosti ter literarne in pesniške prefinjenosti. Sodeluje z različnimi časopisi, poleg tega pa je član znanstvenega odbora Fundacije Joseph Ratzinger - Benedikt XVI. ter približno dvajsetih italijanskih in mednarodnih akademij.

Predavanje »Kaj imata skupnega Jeruzalem in Atene?«

Kardinal Ravasi je za zbrane pripravil predavanje z naslovom »Kaj imata skupnega Jeruzalem in Atene? Starokrščanski humanizem«. Na začetku je poudaril, da je krščanstvo v panoramo klasične dobe vstopilo s svojo raznolikostjo, izvirnostjo in provokativnostjo ter z epistemološko inovativno prisotnostjo. To je ponazoril s primerom, da »Grk dokazuje, jud in kristjan pa kažeta«; da gre na eni strani za poudarjanje razuma in silogizma, na drugi pa za poudarjanje volje, ljubezni, simbola, prilike. Z vstopom krščanstva v zgodovino je po besedah kardinala Ravasija prišlo do nekakšnega harmoničnega kontrapunkta, ki ga lahko ponazorimo z besedama dvoboj (dialektika, nasprotovanje) in duet (dvoglasna skladba, katere harmonija je v različnosti in istovetnosti med vrednotami klasičnega humanizma in vrednotami svetopisemskega razodetja. Gre za misel, ki jo je sveti Pavel dobro izrazil, ko je v prvem poglavju Prvega pisma Korinčanom zapisal: »Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo Kristusa, križanega, Judom spotiko, poganom nespamet« ‒ dvboj –, medtem ko v petem poglavju Prvega pisma Tesaloničanom pravi: »Vse preizkušajte, in kar je dobro, obdržite« – duet.

Kardinal je v svojem govoru navedel še druge primere takšnih nasprotij v starokrščanski literaturi ter v spisih cerkvenih očetov. Dodal je, da je bilo za klasično dobo značilno ciklično pojmovanje časa, medtem ko krščanstvo predstavlja linearno pojmovanje z eshatološko cezuro Kristusove prisotnosti. Tako na primer grška tragedija ne pozna zveličanja, upanja, ki je »izredno krščanska krepost«. In če krščanstvo z učlovečenjem kaže na prepletanje med božanskostjo in človeškostjo, transcendenco in imanentnostjo, časovnostjo in večnostjo, prostorskostjo in neskončnostjo, lahko prepoznamo harmonični kontrapunkt s klasiko, kot poudarjajo različni spisi, med njimi Justinova Apologija. Gre za »semena Besede«, o katerih govori drugi vatikanski koncil, »ki so skrita v narodnih izročilih drugih«.

Biti trdno zasidrani v humanizmu

Ob koncu je kardinal Ravasi dejal, da se moramo iz izkušnje starodavnega krščanstva naučiti gledati naprej in nazaj, se trdno držati dediščine preteklosti z njeno zapletenostjo ter gledati v prihodnost. In če danes živimo v tehnološki dobi, ki se izteguje po vedno novih obzorjih, moramo po njegovih besedah ostati trdno zasidrani v humanizmu.