Misijonarji skalabrinci prisotni v 33 državah. Biti migranti z migranti
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Danes v 33 državah po vsem svetu deluje več kot tisoč redovnikov, redovnic in laikov, ki se navdihujejo ob zgledu življenja Janeza Krstnika Scalabrinija. Svoje poslanstvo opravljajo v župnijah, šolah, sirotišnicah, bolnišnicah, pristaniščih, škofijah ter obmejnih študijskih centrih. Scalabrini je zaradi pozornosti in pomoči, ki jo je posvečal mnogim Italijanom, ki so bili konec 19. stoletja primorani migrirati v ZDA in Južno Ameriko, veljal za očeta migrantov in beguncev. Kot je dejal msgr. Pierpaolo Felicolo, novi generalni direktor fundacije Migrantes, je bil Scalabrini prvi, ki se je zavedal, »kako pomembno je, da Cerkev hodi z migranti. Bil je prerok in pionir na področju migrantskega vprašanja v vseh njegovih razsežnostih«.
Sadovi njegove zapuščine so vidni še danes: leta 1887 je ustanovil kongregacijo Misijonarjev svetega Karla Boromejskega (skalabrinci) za duhovno in materialno pomoč migrantom, leta 1895 pa kongregacijo Misijonark svetega Karla Boromejskega (skalabrinke). Leta 1961 je bil ustanovljen svetni inštitut misijonark skalabrink, ki sledi njegovi karizmi. Misijonarji in misijonarke delujejo v 52 domovih za migrante, 13 centrih »Stella Maris« (za zaposlene v pomorstvu), 13 šolah in sirotišnicah ter 4 bolnišnicah.
P. Leonir Chiarello, vrhovni predstojnik skalabrincev, je poudaril, da je kanonizacija Scalbrinija »priložnost, da se spomnimo soodgovornosti, ki jo imamo pri sprejemanju in zaščiti migrantov in beguncev«. Poleg tega je izpostavil prizadevanje za spodbujanje pravice do razvoja in do miru, da bi se tako izognili prisilnim migracijam. Po njegovih besedah misijonarji podpirajo migrante tudi s pomočjo razvojnih programov v izvornih državah tistih, ki so se primorani preseliti.
Sestra Neusa de Fatima Mariano, vrhovna predstojnica skalabrink, pa je poudarila posebno povabilo, ki ga prepoznavajo v skupnosti: »Biti migranti z migranti je klic, način življenja; pomeni prepoznati in ljubiti Kristusa v migrantih. Svoje poslanstvo za, z in med migranti opravljamo tudi na področju vzgoje in izobraževanja, pastorale, zdravja, kulture ter socialnih dejavnosti. Scalabrini je bil prepričan, da je vsako dejanje namenjeno temu, da »človekova domovina postane svet«.
Iz navdiha in zgleda posvečenih oseb, ki sledijo skalabrinski karizmi, so nastali tudi mednarodni centri svetnega inštituta misijonark skalabrink. Kot je povedala ena izmed njih, Giulia Civitelli, se v teh centrih migranti srečujejo z mladimi iz ciljnih držav. »Ti centri postanejo laboratorij za nove odnose, srečanja, ki odkrivajo vzajemno vrednost. Srečanja postanejo rodovitna, vendar pa ne brez velikonočne skrivnosti, saj različnost tudi rani,« je še pojasnila Civitelli.
Papež Frančišek bo Janeza Krstnika Scalabrinija razglasil za svetnika skoraj petindvajset let po njegovi beatifikaciji, do katere je prišlo zaradi ozdravitve misijonarke, ki je zbolela za rakom. Postulator p. Graziano Battistella je pojasnil, da bo Scalabrini razglašen za svetnika ljub temu, da ni bil potrjen drugi čudež; prejeli so namreč več kot 60 postulatornih pisem škofov, ki dokazujejo razširjeno pobožnost do Scalabrinija. »Odgovorni za pastoralo migrantov so škofje in verjamem, da nam je sveti oče želel dati zgled za to: škofa, ki je dal temelje današnji pastorali migrantov,« je še poudaril postulator.
