Nadškof v Port-au-Princeu: Nemočni pred nasiljem. Pričakujemo odločnost države
Andreja Červek – Vatikan
O zaskrbljujoči situaciji na Haitiju je spregovoril tudi papež Frančišek med srečanjem s kanadskimi jezuiti v Quebecu, 29. julija. Dejal je, da Haiti živi »kritično situacijo«, »kalvarijo, kakor da mu ne uspe najti prave poti«. Zagotovil je svojo bližino in izrazil zaskrbljenost nad razmerami, s katerimi je seznanjen.
Slab odziv države
Nasilje tolp se je povečalo po lanskem atentatu na predsednika Jovenela Moïseja. Večina ubitih in ranjenih so prebivalci, ki niso povezani s tolpami. Konec julija je zaradi požara bila močno poškodovana katedrala Notre Dame v Port-au-Princeu. Kot pravi nadškof Mesidor za Radio Vatikan, je policija pred tem strašnim nasiljem nemočna. Po njegovih besedah so razlogi politične in ekonomske narave. Tolpe so povezane s »političnimi sektorji in voditelji« in pred volitvami hočejo imeti nadzor nad določenimi ozemlji. Pogosto izsiljujejo denar in zahtevajo odkupnine. Težko je verjeti, da so prebivalci Haitija, zlasti v Port-au-Princeu, danes varni, pravi nadškof: »Smo previdni, molimo in zaupamo v Boga ter upamo na boljši jutri.«
Pojasni, da se vlada na razmere slabo odziva in prebivalstvu ne zagotavlja varnosti: »Policija se zdi nemočna. Splošno mnenje je, da je slabo usposobljena za spopadanje z zelo oboroženimi tolpami, ki imajo trdno in močno politično in ekonomsko podporo. Prebivalci imajo občutek, da oblasti nimajo prave želje, da bi odpravile te razmere.«
Pričakujemo odločen odziv oblasti
Nadškof Mesidor izpostavi, da je Haitijska škofovska konferenca v svojem sporočilu z dne 29. julija jasno zastavila vprašanja: Zakaj država v okviru pravosodja ne ukrepa s potrebno ostrino, da bi onesposobila kriminalce? Ali je nemogoče prekiniti vire, ki te skupine oskrbujejo z orožjem in strelivom? Ali ta položaj koristi nedotakljivim? »Pričakujemo bolj energičen in odločen odziv oblasti,« zatrdi.
V državo namreč prihaja preveč orožja. Okrepiti bi bilo treba carinski nadzor. Treba bi bilo izvesti temeljito razorožitev. »Nismo prvi, ki smo se znašli v takšnem položaju, zato bi se lahko zgledovali po delu, ki so ga na tem področju opravili drugje, da bi lahko živeli v miru in se svobodno gibali v skladu z zakoni in načeli,« zatrdi haitski nadškof in poudari, da pa si je »treba prizadevati za izboljšanje življenjskih razmer ljudi na splošno in še posebej prebivalcev barakarskih naselij. Ne more biti miru, če je velik del prebivalstva prisiljen živeti v katastrofalnih razmerah, brez pitne vode in elektrike, brez sanitarij in kanalizacije. Upoštevati je treba položaj ljudi v ljudskih soseskah, vendar se zdi, da za državo niso pomembni. Menim, da potrebujemo kolektivno zavest, dejanski nacionalni dialog in minimalno soglasje za izhod iz te krize, ki zadeva vse.«
