Išči

Vatican News
Brat Jean Pierre Schumacher in papež Frančišek, 31 marca 2019 v Maroku Brat Jean Pierre Schumacher in papež Frančišek, 31 marca 2019 v Maroku 

Umrl brat Jean-Pierre, zadnji menih iz Tibhirina

V samostanu trapistov Notre-Dame de l'Atlas v kraju Midelt na severu Maroka je umrl brat Jean-Pierre Schumacher, zadnji trapist iz samostana Tibhirine v Alžiriji. Star je bil 97 let. Umrl je v nedeljo zjutraj, na praznik Kristusa Kralja, po prejemu bolniškega maziljenja.

Andreja Červek – Vatikan

»Združeni v molitvi, naj nam Najvišji podeli milost, da bomo še naprej ohranjali 'duha Tibhirine' in pričevali o tej zgledni skupnosti,« so zapisali trapisti iz skupnosti v Mideltu. Brat Jean-Pierre je bil eden od menihov skupnosti, ki je živela v trapistovskem samostanu Tibhirine v Alžiriji. V noči med 26. in 27. marcem 1996 je v samostan vdrla teroristična skupina Islamique Arme in ugrabila sedem francoskih trapistov. Konec maja so našli odsekane glave menihov, njihova trupla pa niso bila nikoli najdena. V trenutku ugrabitve je Jean-Pierre delal v drugem delu samostana, zato ga ni bilo med ostalimi menihi. Rešiti se je uspelo tudi bratu Amédéeju Notu. Umrl je 27. julija 2008 v Franciji, v opatiji Aiguebelle.

Po umoru sedmih bratov se je Schumacher več mesecev spraševal, zakaj je njemu in bratu Amédéeju bilo prizaneseno. Odgovor je našel v pismu, ki ga je prejel iz Švice, iz samostana La Fille-Dieu: »So bratje, ki so bili naprošeni, da pričujejo z darovanjem svojega življenja, in drugi, ki so naprošeni, da pričujejo s svojim življenjem.« Kot je dejal, so mu te besede odvzele težo vprašanj.

Iz Francije v Alžirijo

Jean-Pierre Schumacher se je rodil 15. februarja 1924 v Lorenu. Kot mnogi mladi fantje tistega časa, je bil prisilno vpoklican v nemško vojsko in poslan na rusko fronto, vendar je zbolel za tuberkulozo in se tako izognil odhodu. Leta 1953 je bil posvečen v duhovnika, nekaj let pozneje pa je vstopil v trapistovski samostan Timadeuc v Bretanji. Leta 1964 so ga skupaj z dvema menihoma poslali v Alžirijo, da bi se pridružil bratom v skupnosti Tibhirine. Brat Jean-Pierre je v državi ostal več kot 30 let in pričeval o evangeliju v pretežno muslimanski državi, ki jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja razdejala državljanska vojna.

Ohranjati pričevanje iz Tibhirina

Skupnost trapistov v Tibhirinu, ki je postala del lokalnega prebivalstva, je želela le pričevati o svoji evangeljski navzočnosti s spodbujanjem pogovora in ohranjanjem mirnega sobivanja. Leta 1996 so ugrabili in nato ubili sedem od devetih tam živečih menihov, med njimi tudi priorja Christiana de Chergéja. Brat Amédée in brat Jean-Pierre sta v Mideltu v Maroku še naprej gojila »duha Tibhirina«, sprejemala številne romarje, trdno verjela v medverski dialog in pričevala o krščanskem upanju v muslimanskih deželah. Sedem umorjenih trapistov je bilo razglašenih za blažene 8. decembra 2018 v Oranu skupaj z 12 drugimi mučenci alžirske državljanske vojne. Brat Jean-Pierre, ki je bil takrat star 94 let, se je slovesne beatifikacije udeležil. Papež Frančišek ga je srečal 31. marca 2019 med obiskom v Maroku v katedrali v Rabatu, kjer je potekalo srečanje z duhovniki in posvečenimi osebami.

Samostan trapistov na slovenskih tleh

Samostan trapistov v Alžiriji pa je povezan tudi s Slovenijo, kot so sporočili iz župnije Brestanica. Manj znano je, da je leta 1934 rajhenburški (sedaj Brestanica) samostan trapistov ustanovil svojo podružnico v Atlasu v Alžiriji. Razlog za to je bila agrarna reforma Kraljevine Jugoslavije iz leta 1931, ki je samostanu grozila z odvzemom zemlje. Tako se je 11. julija 1932 v Alžirijo odpravil opat Placide Epalle skupaj s patrom, po rodu Brestaničanom, Robertom Kukovičičem, da sta izbrala lokacijo. 7. marca 1934 sta potovala ponovno, tokrat v družbi patra Krizostoma Zemljaka in še nekaterih francoskih menihov, da bi pripravili vse potrebno za ustanovitev. Uredba Dravske banovine je kmalu zatem, 20. marca, samostanu odvzela 47 ha zemlje, vendar je ta odlok minister za kmetijstvo že 8. septembra istega leta razveljavil. Samostan v Alžiriji je kljub rešeni situaciji v Rajhenburgu nadaljeval svoj obstoj, opat Epalle pa je večkrat na leto hodil na vizitacije. Leta 1938 je atlaški samostan zaradi nerešenega pravnega statusa prešel pod francoski samostan Aiguebelle. Lepo bi bilo, če bi dobili relikvije blaženih trapistov in tako Alžirijo in Brestanico-Rajhenburg ponovno povezali.

Torek, 23. november 2021, 13:20