Zasedanje latinskih škofov arabskega območja je letos potekalo v Musaffahu, ki je eno od mestnih predelov Abu Dabija

SVET

Škofje arabskega območja sklenili plenarno zasedanje

Plenarno zasedanje Konference latinskih škofov arabskega območja, ki je od 18. do 22. oktobra potekalo v Abu Dabiju, je predstavljalo »močan trenutek bratstva in sodelovanja« med škofi, ki prihajajo iz med seboj zelo različnih si držav.

Andreja Červek – Vatikan

V središču pogovorov, ki so se odvijali v župnijskem centru v Musaffahu, enem od abudabijskih mestnih okrožij, so bili pandemija covida-19, pot proti sinodi 2023 in globalni vzgojni dogovor. Udeleženci so srečanje doživljali kot »močan trenutek bratstva«, »preprostega in veselega sodelovanja« ter »medsebojne spodbude in podpore«, saj škofje na arabskem območju »večinoma živijo sami in daleč drug od drugega«, sredi »veselja in upanja, težav in skrbi«, kot piše v sklepnem poročulu, objavljenem na spletni strani latinskega patriarhata v Jeruzalemu.

Solidarnost v času pandemije

Škofje so razmišljali o zdravstveni krizi, ki jo je povzročilo naglo širjenje koronavirusa ter je označili kot dogodek, ki je »vse presenetil, tako vernike kot pastirje, in na katerega so se župniki odzvali s svojo ustvarjalnostjo, da bi vsi, ki so trpeli zaradi bolezni ali prisilne izolacije, čutili bližino Cerkve«. S hvaležnostjo so izpostavili solidarnost, ki se je nemudoma vzpostavila med različnimi škofijami in tudi med različnimi Cerkvami in ustanovami.

Pomembnost molitve v družini in skupnosti

V zvezi s tem se je razmišljalo, »kako prepričati vernike o pomembnosti skupnega obhajanja evharistije in skupnega srečevanja v skupnosti, da bi zares bili Cerkev«; ter tudi »kako prebuditi nostalgijo po pastoranih srečanjih in kako duhovno spemljati osebe, ki iščejo smisel te pandemije«. Izpostavljena je bila pomembnost spodbujanja k »molitvi v družini in skupnosti«, skupaj s podpiranjem vrednot, kot sta prijateljstvo in solidarnosti, ter pozornostjo do edinosti in povezanosti, da bi se verniki na ta način lažje spoprijeli z razmerami zdravstvenega izrednega stanja.

Pot proti sinodi 2023

V prestolnici Združenih arabskih emiratov so se latisnki škofje prav tako pogovarjali o poti, ki vodi proti 16. rednemu generalnemu zasedanju škofovske sinode, ki je načrtovano leta 2023. Prvi slovesni dogodki so že potekali 9. in 10. oktobra v Vatikanu. Kot je znano, gre za prvo fazo sinodalne poti, ki je namenjena poslušanju, razločevanju in posvetovanju ter se odvija na škofijski, celinski in univerzalni ravni.

Sklepno poročilo zasedanja povzema tri glavne faze sinodalne poti. Prva se odvija na škofijski ravni in se je začela 17. oktobra pod vodstvom krajevnega škofa. Obsega posvet z verniki in bo generalnemu tajništvu sinode služila kot osnova za pripravo prvega delovnega dokumenta Instrumentum laboris, objavljenega septembra 2022. Sledila bo druga celinska faza, ki se bo sklenila marca 2023. Pomeni razpravo o delovnem dokumentu na kontinentalni ravni med krajevnimi Cerkvami. Iz sklepov bo tajništvo sinode pripravilo drugo verzijo dokumenta Instrumentum laboris, ki bo izdan junija 2023. Oktobra istega leta se bo začela tretja in zadnja faza sinode, tako imenovana univerzalna, ki bo namenjena temi »Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo«.

Nov način, kako biti Cerkev

Gre za proces, katerega »namen je ustvariti nov način, kako biti Cerkev, saj se je treba naučiti poslušati vse, izraziti svojo idejo in skupaj opredeliti pozitivne stvari, ki se jih naj podpira, ter negativne, ki se jih naj popravi, pri tem pa se je treba pustiti voditi Duhu, da bi izbrali ustrezna sredstva za ohranjanje enosti vere in občestva v ljubezni«, zapišejo škofje.

Težave krščanskih šol v arabskem svetu

Latinski škofje, ki službujejo na območju arabskih držav, so prav tako govorili o globalnem vzgojnem dogovoru, h kateremu je spodbudil papež Frančišek že leta 2019. Namenjen je spodbujanju bratstva, miru in pravičnosti preko vzgoje in izobraževanja. »Brez katoliških šol, ki so operativni del na izobraževalnem področju, bi Cerkev lahko izgubila stik s pastoralno stvarnostjo na lastnem teritoriju, kar pomeni stik z družinami, tako krščanskimi kot muslimanskimi.« Izpostavljeni so bili tudi problemi, ki jih ni malo: na nekaterih območjih »ni mogoče zagotoviti katehezo niti v krščanskih šolah, kjer pa je dovoljena, pa je pogojena s slabo usposobljenostjo učiteljev ali pa s slabo pripravljenim gradivom«.

Novi misal v arabskem jeziku

Za škofe je zato pomembno, da šole postanejo »kraji formacije in posredovanja vrednot, ki morajo prepojiti vsakdanje življenje vsakega državljana«, pri čemer je izpostavljena pozornost do osebe in stvarstva, izhajajoč iz dveh papeževih okrožnic: Fratelli tutti o bratstvu in socialnem prijateljsvu in Laudato si’ o skrbi za skupen dom. Med plenarnim zasedanjem je med drugim bila odobrena nova izdaja rimskega misala v arabščini, ki je bil pregledan in popravljen z vidika vsebine in jezika ter tudi grafično in oblikovno. Opravljeno delo je zvesto sledilo latinskemu izvirniku. Misal se bo lahko začel uporabljati s 27. novembrom 2022, na prvo adventno nedeljo prihodnje leto.

Škofje obiskali Expo 2020 v Dubaju

Razprave med plenarnim zasedanjem so se nanašale tudi na apostolsko pismo v obliki »motu proprio« Antiquum ministerium, s katerim je papež Frančišek vzpostavil laično službo katehista. Škofje so bili mnenja, da je treba »to novost oceniti in poglobiti v raznolikem in kompleksnem kontekstu arabske regije«. Ob koncu je srečanje bilo namenjeno tudi kulturi: škofje so obiskali mošejo šejka Zayeda v Abu Dabiju in Expo 2020 v Dubaju, kjer se s svojim paviljonom predstavlja tudi Sveti sedež. Naslednje plenarno zasedanje Konference latinskih škofov arabskega območja bo potekalo od 14. do 16. februarja 2022 v Rimu.

Raznolika stvarnost, kjer so kristjani manjšina

Spomnimo, da škofovska konferenca za arabsko območje povezuje škofe latinskega obreda, ki so navzoči v Izraelu, Jordaniji, Palestini, državah Arabskega polotoka, Siriji, Libanonu, na Cipru, v Džibutiju in Somaliji. Gre za zelo veliko območje, kjer so socialne, kulturne in verske stvarnosti zelo različne, z izjemo Cipra in Libanona pa jim je skupno to, da krščanske skupnosti predstavljajo manjšino, v nekaterih primerih so kristjani samo tujci.

Sredi mnogih napetosti in konfliktov danes na tem območju obstajajo tri glavna abrahamska verstva. Tukaj se nahaja zibelka krščanstva in vse krščanske Cerkve različnih obredov so apostolskega izvora. Kot je bilo poudarjeno na sinodi za Bližnji vzhod leta 2010, so te Cerkve »živi varuhi krščanskih korenin«. Njihova odgovornost je velika: »ohranjati živo vero med kristjani, ki živijo na teh območjih, ter krepiti njihovo občestvo in pričevanje evangelija v težkem socialnem, političnem in kulturnem kontekstu, zaznamovanem s krvavimi konflikti, terorizmom in nestabilnostjo«.