Išči

Vatican News
Dijaki ene izmed rimskih gimnazij gojijo zelenjavo Dijaki ene izmed rimskih gimnazij gojijo zelenjavo 

Zelene šole: za mlade skrb za okolje pomeni tudi skrb zase in za druge

Decembra leta 2019 je v Italiji nastala Mreža zelenih šol: danes vključuje več kot 800 ustanov, ki si prizadevajo za recikliranje, zmanjšanje uporabe plastike, ločeno zbiranje odpadkov ter uporabo biološko razgradljivih izdelkov. Več o omenjenem projektu je v pogovoru za Radio Vatikan povedala Maria Grazia Lancellotti, ravnateljica ene izmed državnih gimnazij v Rimu, pri čemer je spomnila na načela okrožnice Laudato si' papeža Frančiška.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Pobuda: »petki za prihodnost«

Na začetku je poudarila, da je Mreža nastala po manifestacijah »petki za prihodnost«, saj so na šoli videli, da so se mladi z navdušenjem udeleževali tovrstnih dogodkov. Predloge so sicer dobili že prej, leta 2015, ko je bila objavljena tudi okrožnica Laudato si'. Po besedah Lancellottijeve gre za dokument, ki že vsebuje vse tematike, ki so bile kasneje zapisane v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.
Nadalje je spomnila, da se je preobrat zgodil z gibanjem Grete Thunberg in z zahtevo mladih, da se takšnim temam posveti več pozornosti: »Recimo, da so bolj mladi naučili nas kakor pa mi njih, da ni več mogoče čakati in je potrebno začeti s spremembami.«

Maria Grazia Lancellotti
Maria Grazia Lancellotti

Uvajanje dobrih navad

Ustanove, ki so vključene v Mrežo zelenih šol, so pričele z uvajanjem dobrih navad. Najprej so začeli s procesi za zmanjšanje uporabe plastike ter materialov, ki jih ni mogoče reciklirati. Pozorni so na ločeno zbiranje odpadkov ter recikliranje: in ne zgolj na recikliranje običajnih materialov, ampak tudi na primer starih prenosnih telefonov. V učilnice so namestili koše za ločeno zbiranje odpadkov, ki jih morajo nato dijaki odnesti na hodnik, kjer se nahajajo večji koši. Tiste, ki ne živijo v bližini, skušajo spodbujati, naj ne uporabljajo osebnih vozil, ki onesnažujejo okolje: zato so poskrbeli za stojala za kolesa, prav tako pa organizirajo razne dejavnosti in srečanja s strokovnjaki o okoljevarstvenih tematikah. Ponekod so v šolah uvedli tudi vrtove za gojenje zelenjave: s pandemijo se je omenjena pobuda ustavila, vendar pa so se je po ravnateljičinih besedah dijaki v zadnjih tednih lotili še z večjim navdušenjem.  

Nova vprašanja: Kam z maskami? Pouk na prostem

Ob tem je spomnila, da so se zaradi pandemije »naše navade nedvomno spremenile, popolno zaprtje nas je primoralo, da smo premislili o svojih dejanjih; novost pa je tudi ta, da se moramo vprašati, kaj storiti z maskami, ki jih vsak dan uporabljamo in zavržemo. Tudi kar zadeva čistilna sredstva so se nekatere šole odločile za nakup izdelkov, ki so biološko popolnoma razgradljiva in trajnostna.« Ko so se dijaki pred nekaj tedni vrnili v šole, se je vodstvo odločilo, da bo pouk do začetka počitnic potekal na prostem, v naslednjih mesecih pa bodo premislili o možnosti uporabe zunanjih prostorov tudi v prihodnosti.  

Papeževa okrožnica

Papež Frančišek je v okrožnici Laudato si' zapisal, da je okoljska vzgoja razširila svoje cilje in danes vključuje tudi kritiko določenih sodobnih »mitov«: od individualizma do nebrzdanega napredka, od potrošništva do pravno nedorečenega trga, vključuje pa tudi različne ravni ekološkega ravnovesja: »notranjega s samimi seboj, solidarnega z drugimi, naravnega z vsemi živimi bitji ter duhovnega z Bogom.« (210)

Mladi potrebujejo globlje oporne točke

Lancellottijeva je prepričana, da so tako pandemija kot tudi podnebne spremembe in škoda, ki jo je človek povzročil zemlji, globoko prizadele in tudi destabilizirale mlade. Po njenih besedah so mladi v obdobju iskanja in potrebujejo globlje oporne točke. »Samo zunanje ne zadoščajo, saj smo videli, da v takšnem trenutku nič ne reši, če ima človek veliko stvari,« je poudarila ravnateljica ter dodala: »To, kar rešuje, je solidarno ravnanje, spoštovanje drugega, zavedanje, da skrb zase pomeni tudi skrb za drugega, saj je spoštovanje pravil tudi rešitev drugega. In to sporočilo mladi v tem trenutku močno doživljajo. Upam, da bo vse to čez nekaj let privedlo do tega, da bo njihov odnos drugačen, skratka, da bodo izšli boljši. Menim, da je mogoče prav preko prizadevanja šole poudariti, da okoljski izziv zadeva vse, da ni časa za čakanje, da mora vsakdo izmed nas storiti svoj delež; da je od naših drobnih dejanj odvisen rezultat za vse.«

Pomen vzgoje, presenetljive pobude dijakov

Ob koncu pogovora je Lancellottijeva spomnila še na besede iz okrožnice Laudato si', kjer papež Frančišek govori o »ekološkem državljanstvu« in o poti k novim načinom življenja (211). Po njenem mnenju obstaja zavedanje, da morajo tisti, ki jim je zaupana vzgoja mladih – predvsem, da bi postali dejavni in solidarni državljani –, mladim predati sredstva, ki niso kratkotrajna; da veščine, povezane s trajnostjo, ne bi bile občasne, ampak bi postale del vzgojnega procesa: »Sedaj obstajajo pobude, sredstva, nimamo več izgovorov. Mladi so že dali svoj odgovor,« je poudarila ravnateljica ter povedala, da so dijaki prosili, če bi lahko skupaj očistili šolo, ko so videli, kako je v času zaprtja zrasel plevel v cvetličnih gredah ter tudi drugod. To jo je zelo pozitivno presenetilo, saj ni šlo za protest, ampak za željo, da bi skupaj naredili nekaj za šolo, ki je last vseh in h kateri vsak želi prispevati svoj delež.     

Torek, 8. junij 2021, 13:04