Išči

Vatican News
Sestra Maria Laura Mainetti Sestra Maria Laura Mainetti   (un.org)

Beatifikacija italijanske redovnice, ki so jo leta 2000 umorila tri dekleta

V nedeljo. 6. junija, je bila v mestu Chiavenna na severu Italije za blaženo razglašena sestra Maria Laura Mainetti iz kongregacije hčera Križa. Leta 2000 so jo umorila tri dekleta kot žrtev v satanističnem obredu. Medtem, ko je umirala, je dekletom odpustila in molila zanje. Beatifikacijo je na dan, ko v Italiji obhajajo tudi slovesni praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, vodil kardinal Marcello Semeraro, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Prosila za milost pristne dejavne ljubezni

Na začetku homilije se je zaustavil ob izrazu »pristna dejavna ljubezen«. Kot je dejala ena izmed sosester nove blažene, je bila to milost, za katero je s. Maria Laura prosila Gospoda na dan večnih redovnih zaobljub. Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov je poudaril, da je izraz vera caritas tradicionalen in ga je uporabil tudi sv. Tomaž. Spomnil je, da pomeni ljubiti Boga bolj kot samega sebe in svojega bližnjega kakor samega sebe (prim. Mr 12,29-30) ter je nasprotje od ljubezni do sebe.

Kjer je pristna ljubezen, tam je Bog

Izraz vera caritas po besedah kardinala Semerara najdemo tudi v večernem bogoslužju velikega četrtka, ko obhajamo spomin na Gospodovo zadnjo večerjo. »Po obredu umivanja nog, ki spominja na Jezusovo dejavno ljubezen, se po naročilu Cerkve pôje starodavno pesem Pavlina Oglejskega z odpevom Ubi caritas est vera, Deus ibi est (Kjer je pristna ljubezen, tam je Bog.). Eden izmed verzov pravi "tukaj zbrani tvorimo eno samo telo". Tako ponovno pridemo do skrivnosti evharistije, kateri je posvečena ta nedelja,« je še dejal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov ter se zaustavil ob pričevanju nove blažene.

Pred smrtjo odpustila dekletom in zanje molila

Spomnil je, da pred smrtjo odpustila dekletom, ki so jo umorila, in je zanje molila. »"Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom," molimo v očenašu. Kolikokrat je s. Maria Laura molila to molitev med sveto mašo, v pripravi na zakramentalno srečanje s Kristusom, v skupnosti ali sama,« je poudaril kardinal Semeraro ter ob tem navedel naslednje besede sv. Avguština: »"Želiš to reči z vso gotovostjo? Delaj to, kar govoriš." (Enarrat. in Ps., 103 I, 19: PL 37, 1352) Dejansko nam je odpuščeno, ko odpustimo. Sestra Maria Laura je to ponovno storila ob koncu svojega življenja, medtem, ko je bila umorjena; vendar tokrat preden se je tudi dejansko srečala z Gospodom. Sveti Avguštin je prav tako zapisal: "Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom: če boš lahko tako rekel, prav tako hodi z gotovostjo, vzklikaj na poti, poj na poti. Ne boj se sodnika!" (Enarrat. in Ps., 66,7: PL 36, 808).«

Svetost ni sad napora, vzcveti kakor roža na travniku

»Med postopkom za beatifikacijo se je ena izmed prič vprašala: "Kako to, da redovnica, ki toliko let živi v svojem običajnem ritmu, pride do tega samozavedanja, da mora moliti za tiste, ki so jo umorili, medtem ko umira, kakor da bi šlo skoraj za fotokopijo evangelija." (Summarium Testium, Teste II, §48). Da: kako to?,« se je vprašal tudi kardinal Semeraro in spomnil, da so v preteklosti predvsem mučence imenovali tudi athletae Christi (Kristusov športnik). »Vendar pa kaj storijo športniki, da zmagajo na tekmah? Nenehni treningi, napori, izredne odpovedi … Ali so torej tudi naši svetniki možje in žene napora? Naša mučenka je zapisala: "Pot mojega redovnega življenja je zelo preprosta. Zelo mlada sem bila, ko mi je duhovnik po eni izmed spovedi rekel: 'Ti moraš narediti nekaj lepega za druge.' V teh besedah je bil imperativ: poleg tega me je njihov odmev napolnjeval z veseljem. Čutila sem, da bi dala poln smisel mojemu življenju." (Informatio, 22) Svetost je takšna: ni sad človeškega napora, ampak preprosto vzcveti kakor roža na travniku,« je še poudaril kardinal Semeraro in navedel besede sv. Terezije Deteta Jezusa, ki jo je želela s. Maria Laura imeti za zavetnico.

Zgled sv. Terezije Deteta Jezusa

»Na prvih straneh svojega Rokopisa "A" je sv. Terezija ob pogledu na svoje življenje zapisala: "Jezus mi je pred oči postavil knjigo narave in razumela sem, da so vse rože, ki jih je ustvaril, lepe; da lepota vrtnice in belina lilije ne odvzameta vonja mali vijolici ali očarljive preprostosti marjetici. … Tako je v svetu duš, ki je Jezusov vrt … Popolnost je v izpolnjevanju njegove volje, v tem, da smo to, kar On želi." (f. 2v°) Tudi nova blažena je z namenom, da bi posnemala sv. Terezijo, izbrala "vse, največje, pristno dejavno ljubezen". (prim. Summ., Doc.32 cit.) Tudi to lahko razumemo iz življenja naše blažene mučenke.«

Sv. Avguštin: Ljubi in delaj, kar hočeš

Ob koncu homilije se je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov zaustavil še ob besedah papeža Frančiška v apostolski spodbudi Gaudete et exsultate: »Vsi smo poklicani biti sveti tako, da živimo z ljubeznijo in da vsakdo pričuje sredi vsakodnevnih opravil, tam, kjer se nahaja.« (št. 14) »Danes je morda potrebno spomniti, da zemljišče za razcvet svetosti ni to, kar je izredno, ampak zvestoba v vsakdanjosti. V njej je prisoten ugoden trenutek (kairós). Konec koncev bi lahko rekli, da "pristna dejavna ljubezen", ki jo je blažena Maria Laura Mainetti izbrala in dovršila v uri mučeništva, sovpada s tem, kar je zapisal sv. Avguštin: "Ljubi in delaj, kar hočeš. Če molčiš, molči iz ljubezni; če govoriš, govori iz ljubezni; če opominjaš, opominjaj iz ljubezni; če odpuščaš, odpusti iz ljubezni; v tebi naj bo korenina ljubezni, saj iz te korenine ne more izvirati nič drugega kakor dobro.« (In Epistolam Ioannis ad Parthos, VII, 8: PL 35, 2033).

Ponedeljek, 7. junij 2021, 14:45