Kamerun. Skrb za stvarstvo kot boj proti podhranjenosti
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Sveti oče je v njej povabil k dejanjem, ki bodo lahko potrdila, da je človeško bitje še vedno sposobno »pozitivno posredovati« pri varovanju skupnega doma tako, da skrbi, da bi klila »dejanja velikodušnosti, solidarnosti in skrbi za druge« (št. 58). Mussi že 11 let deluje v Kamerunu, ki so ga Združeni narodi glede na indeks človekovega razvoja za leto 2019 uvrstili na 150. mesto od skupno 189. držav.
Delovanje Karitas Yagoua
Lakota, podnebne spremembe, ozemeljska nestabilnost na angleško govorečih področjih, nasilje nad otroki, družinami in celotnimi skupnostmi, prehajanje meje nigerijskih islamskih skrajnežev Boko Harama še naprej ogrožajo prebivalstvo in gospodarstvo Kameruna, ki je predvsem kmetijsko.
Raznoliki projekti
Delovanje Karitas se vključuje v omenjeni kontekst. Karitas Yagoua že nekaj časa izvaja vodne projekte za gradnjo in popravilo vodnjakov (100 novih napeljav in 80 obnovljenih vsako leto); izobraževalne projekte z 32 vrtci in osnovnimi šolami, 7 centri za poklicno usposabljanje in dvema gimnazijama, ki jih skupno obiskuje približno 10 tisoč učencev; zdravstvene projekte z raznimi ambulantami in škofijsko bolnišnico v Tulumu, približno šestdeset km od Yagoue; prav tako pomagajo razseljenim osebam in beguncem ter se borijo proti podhranjenosti. V preteklih letih je lokalna Karitas v sodelovanju s Svetovnim programom za prehrano vodila projekt pomoči za 12.000 otrok na območju Čadskega jezera, v okviru katerega so razdeljevali komplete prehranskih dopolnil, ki so jih uvažale agencije Združenih narodov.
Rastlina moringa
Razložil je, da je moringa drevo, ki izvira iz Indije, v Kamerunu pa je prisotno že več desetletij. Odporno je na tropske temperature in tudi na sušo. Poleg tega raste hitro in ima liste in semena, bogata z rastlinskimi beljakovinami, vitamini in minerali. Mussi je prepričan, da bi s spodbujanjem gojenja in pridelovanja te rastline na lokalni ravni lahko dosegli izjemen uspeh na področju boja proti podhranjenosti. Uporaba je enostavna, saj listi ali zrna ne potrebujejo obdelave: zadostuje, da se jih posuši ter doda pri pripravi hrane ali pa se jih uporabi za čaj. Iz podatkov, ki so na voljo iz drugih afriških držav in so jih preverile tudi različne univerze, bi zadostovalo, da bi podhranjeni otroci tri mesece vsak dan zaužili žličko moringine moke, da bi pridobili težo in moč. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da so listi moringe bogati z beljakovinami, vitamini A, B in C ter minerali, in priporoča uporabo predvsem nosečnicam, doječim materam in otrokom.
Papež postavlja temelje za naše zavzemanje za skupni dom
Papež Frančišek po Mussijevih besedah »postavlja temelje za naše zavzemanje v skupnem domu in zanj. Spominja, da je potrebno prepoznati pravice drugih, kar vodi v etično in duhovno pot, ki preko različnih vidikov sedanje ekološke krize upošteva tudi najboljše sadove znanstvenega raziskovanja, ki je danes na voljo (prim. Laudato si', 15). Besede svetega očeta nas vabijo, da bi ovrednotili rezultate izkušenj in znanstvenega napredka ter jih prilagodili različnim življenjskim situacijam v dobro vseh. "Vsaka sprememba potrebuje obrazložitev in konkretno vzgojno pot," poudari v okrožnici Laudato si'. Za nas to pomeni, da včasih ne smemo biti zadovoljni z že pripravljenimi rešitvami, temveč iskati nove, ki bodo bolj skladne z vrednotami, ki jih predlaga ta dokument.« V skladu s to perspektivo Karitas Yagoua nadaljuje s pilotnim projektom moringe.
Projekt od junija 2019. Moka, semena, rastline
Mussi je nato povedal, da so z gojenjem rastline začeli že junija 2019. Razdelili so semena, iz katerih je nastalo okoli 500 rastlin moringa: pobrali so liste, naredili iz njih moko ter pripravili vrečke po 50 g, ki so stale okoli 80 centov. Od septembra 2020 so jih začeli brezplačno razdeljevati nekaterim ženam, ki prihajajo v katoliške zdravstvene centre, kjer delujejo. Mame z otroki, ki imajo težave s podhranjenostjo, lahko dobijo rastline in tudi semena, tako da jih lahko pridelujejo tudi same in postanejo samostojne. »Pomembno je namreč, da se znanje o ukrepanju v primeru določenih izrednih situacij prenese na te žene – kljub temu, da so pogosto nepismene, pa se zelo dobro zavedajo, da dobra skrb za otroke zagotavlja boljše možnosti življenja za vse,« sklene svoje razmišljanje laični misijonar v Kamerunu.
