Išči

Comece: Pravica do splava v pristojnosti držav članic EU

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije (Comece) izpostavlja, da je pravica do splava v pristojnosti držav članic Evropske unije. Resolucija Evropskega parlamenta o prepovedi pravice do splava na Poljskem načenja pravno državo in nasprotuje temeljni pravici do ugovora vesti.

Andreja Červek - Vatikan

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije (Comece) je poslala pismo predsedniku Evropskega parlamenta, Davidu Marii Sassoliju, v katerem je kritična do nekaterih točk Resolucije Evropskega parlamenta o prepovedi pravice do splava na Poljskem z dne 26. novembra 2020. Načenjajo namreč pravno državo in nasprotujejo temeljni pravici do ugovora vesti. Evropski škofje se dotaknejo vprašanj zaščite življenja, spoštovanja pravic držav članic in posebnih pristojnosti Evropske unije.

Resolucija Evropskega parlamenta

Poljsko ustavno sodišče je 22. oktobra lani odločilo, da je vsaka vrsta splava protiustavna, razen ko gre za prekinitev nosečnosti pri ženskah, ki so bile žrtve incesta ali posilstva, ali v primeru, ko je v nevarnosti življenje matere; splav je protizakonit tudi v primeru deformiranega zarodka in zdravstvenih problemov, ki bi pomenili neizogibno smrt novorojenčka takoj po rojstvu. Evropski parlament nasprotuje prepovedi pravice do splava na Poljskem, ker s prepovedjo prekinitve nosečnosti tudi v primerih hude in nepopravljive okvare zarodka vodi k povečanju nezakonitih in nevarnih splavov ter pomeni grožnjo za življenje in zdravje žensk.

Pravica do splava je v pristojnosti držav članic

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije poudarja, da »katoliška Cerkev, ki si prizadeva podpirati ženske v življenjskih situacijah, ki se nanašajo na težke ali nezaželene nosečnosti, poziva k zaščiti in skrbi za nastajajoče življenje. Vsaka človeška oseba je poklicana v življenje od Boga in potrebuje zaščito, predvsem ko je najbolj ranljiva. Posebno varstvo in skrb za otroka, pred in po rojstvu, je izražena z mednarodnimi pravnimi standardi, na primer v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah.«

Škofovske konference EU trdijo, da je »ženskam v težkih življenjskih situacijah, kot je primer nezaželene ali težke nosečnosti«, treba zagotoviti vso potrebno podporo. Prav tako pa poudarjajo, da »s pravnega vidika … ne zakonodaja EU ne Evropska konvencija o človekovih pravicah ne predvidevata pravice do splava. Vprašanje je v pristojnosti pravnih sistemov držav članic.«

Zaskrbljenost evropskih škofov

Evropski škofje v nadaljevanju pisma spomnijo, da je »temeljno načelo Evropske unije načelo pristojnosti, na podlagi katerega EU deluje izključno znotraj kompetenc, ki ji jih države članice dodelijo s pogodbami«. Dosledno spoštovanje tega načela, ki je lastnost pravne države, spada med temeljne vrednote Unije. Za pravno državo »se zahteva tudi spoštovanje pristojnosti držav članic in odločitev, ki jih te sprejmejo pri izvajanju svojih izključnih kompetenc«. V tem smislu je resolucija Evropskega parlamenta še posebej zaskrbljujoča na mestih, kjer se zdi, da nasprotuje temeljni pravici do ugovora vesti, ki izhaja iz svobode vesti, kajti »v zdravstvenem sektorju so osebe, ki uveljavljajo ugovor vesti, v mnogih primerih predmet diskriminacije«.

»Treba je upoštevati temeljne pravice, kot je svoboda misli, vesti in vere, v luči njihove univerzalnosti, nedotakljivosti, neodtujljivosti, neločljivosti in soodvisnosti,« poudarjajo pri Comece. V zvezi z ugovorom vesti je poudarjeno, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah obsega tudi spoštovanje nacionalnih konstitucionalnih tradicij in razvoj nacionalnih zakonodaj na določenem področju.

Pravica do nediskriminacije

Resolucija Evropskega parlamenta se večkrat sklicuje na pravico do enakosti in nediskriminacije. Komisija škofovskih konferenc pri tem izraža zaskrbljenost, da bi »načelo nediskriminacije lahko bilo uporabljeno za širjenje ali krčenje omejitev kompetenc Evropske unije«. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah »področja izvajanja prava EU ne dodeljuje zunaj njenih pristojnosti in prav tako ne uvaja novih kompetenc ali novih nalog za samo Unijo«.

Napadi na Cerkev nesprejemljivi

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije ob koncu pisma še izpostavlja, da v besedilu resolucije »ni nikakršne obsodbe, če manj pa solidarnosti, ki bi bili izraženi v zvezi z nesprejemljivimi napadi na cerkve in kraje čaščenja, do katerih je prišlo na Poljskem med protesti, povezanimi z omenjenim zakonom«. Evropski škofje še zagotovijo, da so na razpolago Evropskemu parlamentu »za kakršno koli razjasnitev, ki bi lahko bila potrebna o tej temi«, zavedajoč se pri tem, »da bo resolucija imela velik negativen vpliv na način, s katerim je EU razumljena s strani držav članic«.

Petek, 26. februar 2021, 12:09