SVET

Od minskega polja do polja miru: Po 54. letih maša na kraju Jezusovega krsta

»Gre za kraj, ki ohranja in bo ohranjal rane, ki so mu bile zadane, hkrati pa bo prav tako postal znamenje miru, sprave in prenove ljudstev.« Tako je poudaril kustos Svete dežele p. Francesco Patton v homiliji med sveto mašo, ki jo je 10. januarja, na praznik Jezusovega krsta, daroval v svetišču ob reki Jordan.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Od kraja Jezusovega krsta do minskega polja

Prvič po 54. letih so lahko kristjani na nedeljo Jezusovega krsta obhajali sveto mašo v neposredni bližini kraja, kjer se je, kot beremo v evangeliju, to zgodilo. Gre za področje, ki se nahaja vzhodno od Jerihe in na zahodnem bregu Jordana, ki je bilo neuporabno po vojni leta 1967, ko je postalo minsko polje in vojaško območje. Na tem področju se nahaja osem krščanskih cerkva: katoliška, ki jo upravlja Kustodija Svete dežele, grška pravoslavna, armenska, koptska, etiopska, romunska, sirska in ruska.

Zgodovina

Kraj je poznan pod imenom Qasr al-Yahud, kar pomeni »izraelska utrdba«, v spomin na dogodek, ko so Izraelci prečkali reko Jordan ob prihodu v obljubljeno deželo (Joz 3,14-17). Izraelske oblasti so ga delno očistile leta 2000, ko je Sveto deželo obiskal papež Janez Pavel II., in za romarje odprle leta 2011. Šele leta 2018 pa so katoličani – po tem, ko so izraelske oblasti v sodelovanju z britansko nevladno organizacijo Halo Trust odstranile mine – lahko obiskali kraj, kjer se nahaja kapela sv. Janeza Krstnika, ki je bila zgrajena leta 1935. Po končanih vzdrževalnih delih in zagotovitvi varnosti na tem območju je bilo simboličnega pomena, da so frančiškani lahko obhajali prvo sveto mašo v obnovljenem svetišču prav na praznik Jezusovega krsta.

Nova stran

Kot je v homiliji spomnil p. Patton, sta v tem svetišču dva duhovnika nazadnje obhajala sveto mašo 7. januarja 1967 in podpisala register svetih maš, ki ga je p. Sergey našel 9. avgusta 2018 v bližnjem samostanu, po tem, ko so bile mine odstranjene s tega območja. »Danes, po 54. letih in treh dneh – je nadaljeval kustos Svete dežele – bomo ob koncu te evharistije ponovno odprli isti register, obrnili stran in na novo stran vpisali današnji datum. S tem bomo dokazali, da je ta kraj, ki je bil spremenjen v vojno polje, minsko polje, ponovno postal polje miru, polje molitve.«

Sporočilo upanja

Po besedah p. Pattona se v krstu v Jordanu »Jezus ne potopi le v vode reke, ampak v naše človeštvo, v naše šibkosti in težave, potopi se v naše trpljenje. On, Sveti, ki ne pozna greha, se potopi v naš greh in ga vzame nase z vsem tistim, kar nam preprečuje, da bi živeli kot Božji otroci. Začenja s svojim javnim delovanjem in kjer se začenja Jezusovo poslanstvo, tam se začenja tudi oznanilo našega zveličanja! Na tem kraju lahko ponovno obhajamo ne le Jezusov krst, ampak tudi njegovo spravno daritev. Gre za kraj, ki ohranja in bo ohranjal rane, ki so mu bile zadane pred več kot petdesetimi leti, hkrati pa bo prav tako postal znamenje: miru, sprave in prenove ljudstev, ki naj poleg obeh bregov te svete reke in ljudstev, ki ob njej živijo, združi tudi celotno človeštvo.« Ob tem je kustos Svete dežele zaželel, da bi mogel »ta kraj postati znamenje brezmejne zmožnosti, ki jo ima Bog, da sprejme in prenovi celotno človeštvo. Človeštvo, ki mora doseči spravo tako, da se potopi v val Svetega Duha, kot je napovedal Janez na bregu tega Jordana, ko je oznanjeval Jezusovo poslanstvo in nov krst, ki ga bo on podelil.«

Potopljeni v vodo

Svete maše se je tokrat zaradi omejitev povezanih s pandemijo udeležilo le okoli petdeset oseb. Med njimi so bili msgr. Leopoldo Girelli, apostolski nuncij v Izraelu in apostolski delegat v Jeruzalemu in Palestini, italijanski generalni konzul Giuseppe Fedele, namestnica španskega generalnega konzula Paloma Serra ter predstavniki izraelskih vojaških oblasti. P. Francesco Patton se je želel javno zahvaliti izraelskemu predsedniku Reuvenu Rivlinu, da »si je zelo prizadeval za to, da bi bili ti sveti kraji vrnjeni Cerkvam«. To je bila tudi ena izmed tem pogovorov med obiskoma izraelskega predsednika pri papežu Frančišku v letih 2015 in 2018. Potem, ko so simbolično pokadili in podpisali register svetih maš, so se frančiškani zaustavili v kratki molitvi pri drugem oltarju, ki je v njihovi lasti, nato pa so odšli na breg Jordana. Sledilo je simbolno dejanje, ko si je kustos Svete dežele sezul sandale in stopil v reko.

Starodavni obred

Dokazi o obhajanju spomina na Jezusov krst ob reki Jordan segajo že v 6. stoletje in frančiškani Kustodije Svete dežele so tja romali vsaj od leta 1642. Po tem, ko več desetletij dostop do tega kraja ni bil mogoč, so po končani obnovi leta 2011 romarji lahko ponovno začeli prihajati. V preteklih letih so frančiškani na praznik Jezusovega krsta v bližini svetišča na prostem obhajali sveto mašo, med katero so krstili nekaj otrok. Pred zaprtjem zaradi pandemije koronavirusa je kraj Jezusovega krsta vsako leto obiskalo na tisoče romarjev: po podatkih izraelskih oblasti jih je bilo leta 2017 650.000, leto kasneje pa 720.000. Obnovitvena dela sicer še potekajo, v skladu z mirovnim sporazumom med Izraelom in Jordanijo iz leta 1994 so zanja odgovorne palestinske in jordanske oblasti.

Načrti za prihodnost

Izraelska vlada je za razvoj omenjenega področja namenila 10 milijonov šeklov, za odstranitev min pa 5,5 milijona šeklov. Po besedah izraelskih oblasti bodo v prihodnosti na kraju Jezusovega krsta začeli z obnovo in povečanjem ploščadi, s katere je dostop do reke. Poleg tega bodo uredili dodatne molitvene prostore ter poskrbeli za lažji dostop za invalide. V načrtu je še povečanje parkirišča, nov vhod z vrati, trgovina, informacijska točka in center za obiskovalce, gradnja sanitarij in nekaterih drugih struktur ter prenova vodovodnih in električnih napeljav. Trenutno je v izdelavi projekt, s katerim želijo povišati nivo in izboljšati kvaliteto vode reke Jordan.