Argentina legalizirala splav, a večina ljudi zagovarja življenje

Andreja Červek - Vatikan

Argentinski predsednik Alberto Fernandez je 14. januarja 2021 podpisal zakon o umetni prekinitvi nosečnosti do 14. tedna nosečnosti, ki ga je 30. decembra sprejel senat. Splav bo dovoljen tudi v primeru ogroženosti materinega življenja in v primeru, da je do nosečnosti prišlo zaradi spolnega nasilja. Zakon priznava možnost ugovora vesti za zdravstvene delavce. A legalizacija splava v Latinski Ameriki ni novost samo v Argentini. Umetna prekinitev nosečnosti je dovoljena tudi na Kubi, v Urugvaju, Portoriku in Gvajani ter v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico in mehiški zvezni državi Oaxaca. V Čilu se je ravno v teh dneh začela razprava o predlogu zakona o legalizaciji splava do 14. tedna nosečnosti.

Cerkev vedno na strani življenja

Cerkev neprestano poudarja pomembnost zaščite človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Na odločitev argentinskega senata se je nemudoma odzvala Argentinska škofovska konferenca in poudarila, da braniti življenje pomeni »graditi pravičen in solidaren narod, kjer se nikogar ne odvrže«. »Globoko obžalujemo, da se je del vodilnih oddaljil od občutenja ljudstva, ki se je na različne načine opredelilo za podporo življenja po vsej naši državi,« so zapisali argentinski škofje in spomnili na »nujne prednosti, ki zahtevajo takojšnjo pozornost države: vedno večje število otrok, ki živijo v veliki revščini in vedno pogosteje zapuščajo šole, težka pandemija lakote in brezposelnosti, ki pesti mnoge družine, kakor tudi resna situacija upokojenih oseb«.

Večina Argentincev je proti splavu

Po podpisu dekreta, s katerim je bil sprejet zakon o splavu, je argentinski predsednik Fernandez izjavil, da bo zakon omogočil oblikovanje pravičnejše družbe. Ampak ali zares lahko govorimo o pravičnosti in enakosti? Argentinski duhovnik Fabián Alesso, rektor argentinske narodne cerkve in duhovniškega kolegija v Rimu, pravi, da ne. »Ko priznamo življenje, da obstaja človeška oseba, torej otrok v materinem telesu, ni pravično, da se 'močnejše osebe' odločijo prekiniti življenje tistih, ki so slabotnejši. In v tem primeru je slabotnejši otrok,« zatrdi Alesso, prepričan, da legalizacija splava prispeva k bolj nepravični družbi.

»Večji del prebivalstva je izrazil svoje nasprotovanje legalizaciji splava,« poudari. Predvsem v najrevnejših predelih so se osebe in ženske, ki živijo na periferijah, opredelile za življenje in se ne strinjajo z zakonom o splavu. Gre torej za odločitev, ki ne ustreza občutenju večjega dela argentinskega prebivalstva. Po Alessovih besedah je sedaj naloga Cerkve, da nadaljuje svoje delo za zaščito spoštovanja človeškega življenja.

Da je bil cilj argentinske vlade v prvem letu sprejeti ravno tak zakon, je težko razumeti, saj se država sooča z mnogimi zelo resnimi problemi. Visoka je stopnja brezposelnosti, vedno več otrok zapuščajo šolo, vedno bolj se širi droga in to ne samo med mladimi in najstniki, velik problem predstavlja nasilje.

Legalizacija splava v Latinski Ameriki se vedno bolj širi, kakor v Evropi in tudi drugih državah. »Kot pravi papež Frančišek, to ustreza pogledu, ki podpira malikovanje individualizma in odmetavanja najslabotnejših oseb,« zatrdi Alesso. »Imamo malikovalstvo močnejših oseb, ki se ne pustijo motiti pri svojih načrtih potrošniškega življenja. To vdira tudi v politične oblasti in v države, kjer je večina oseb krščenih, ki se imajo za kristjane. Gre za znamenje sekularizma, tiste ločitve med vero in življenjem, o čemer je govoril že drugi vatikanski koncil.«