Išči

Vatican News
Trgovinice s spominki blizu bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu, so danes prazne. Zaradi pandemije v Sveto deželo ne prihajajo romarji Trgovinice s spominki blizu bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu, so danes prazne. Zaradi pandemije v Sveto deželo ne prihajajo romarji  (AFP or licensors)

Sveta dežela: Letošnji advent v Betlehemu brez romarjev

Pandemija covida-19 je povzročila resne posledice tudi v Sveti dežele. To še posebej čutijo prebivalci Palestine, ki pretežno živijo od romanj in turizma. Letošnji božič v Betlehemu bo nekoliko drugačen.

Andreja Červek – Vatikan

Letos se bo božič v Sveti deželi praznoval brez navzočnosti romarjev, kar smo zaradi pandemije covida-19 tudi lahko pričakovali. Betlehem in vsa Palestina poleg izrednega zdravstvenega stanja se soočata tudi z resno ekonomsko krizo, saj v Sveti deželi ni turistov in ne romarjev. Betlehem, ki se je že sicer spoprijemal z vrsto težavami, je brez obiskovalcev skorajda prazno mesto, kar je velik udarec za dejavnost lokalnih obrtnikov in prodajalcev ter za številne trgovinice s suvenirji in verskimi predmeti. 

Letos bo božič drugačen

A adventne in božične slovesnosti se bodo kljub temu odvijale, tokrat seveda v skladu z varnostnimi ukrepi in predpisi. Na vigilijo adventnega časa, v soboto, 28. novembra, se je odvijal tradicionalni slovesni vhod v Betlehem, ki ga je vodil kustos Svete dežele, p. Francesco Patton. Za Vatican News dogodek takole opiše: »Vedno je to zelo slovesen vhod. Skupaj z betlehemsko skupnostjo, ki nas sprejme, peš prehodimo del poti do bazilike Jezusovega rojstva, pozdravimo oblasti in zatem začnemo slovesnosti adventnega časa. Prižgemo prvo svečo, ki jo prižgemo s plamenom sveče v votlini Jezusovega rojstva. Za nas je to še posebej slovesno.«

Letošnji božič bo pomenil tudi preizkušnjo, kajti odvijal se bo brez romarjev. Vendar pa bo zbrana lokalna krščanska skupnost. P. Patton pojasni, da je betlehemska župnija kar velika, šteje približno pet tisoč vernikov latinskega obreda, poleg njih pa so tu še kristjani drugih Cerkva, ki ob velikih praznikih tudi prihajajo k slovesnostim. Ozračje v Sveti deželi je na splošno precej ekumensko, ljudje se najprej čutijo kristjani kot kaj drugega. »Bomo videli, kaj se bo dalo narediti,« pravi p. Patton, »kajti v Izraelu so še vedno pravila, povezana s številom oseb, ki se lahko udeležijo slavij v zaprtih prostorih in na odprtem, medtem ko v Palestini omejitev več ni. Kar pa ne pomeni, da ni virusa. Morali bomo narediti vse, kar lahko, da za ljudi ne bi dan praznovanja zatem postal razlog za solze.«

Posebne slovesnosti bodo 4. in 5. decembra, ko bo potekal slovesni vhod v Jeruzalem novega patriarha Pierbattiste Pizzaballe. To bo njegov prvi slovesni vhod na Božji grob v vlogi latinskega patriarha. »Gre za zelo lepo in pomenljivo slovesnost, ko je patriarh sprejet na najbolj svetem kraju vsega krščanstva. Dan zatem bo daroval mašo na Božjem grobu in zatem bo imel še slovesni vhod v Betlehem na predvečer božiča, 24. decembra, kjer bo v cerkvi sv. Katarine daroval polnočnico,« pove p. Patton in doda, da bodo tudi takrat moraloi poskrbeti za varnost oseb in spoštovanje varnostnih pravil, kot so nošenje zaščitne maske, dezinfekcija rok in ohranjanje fizične razdalje.

Situacija je težka. Poklicani smo moliti za ves svet

Zaradi posledic širjenja koronavirusa je situacija predvsem v Palestini zelo težka, nadaljuje kustos Svete dežele. Kot pojasni, ljudje, ki živijo v Izraelu, lahko od države dobijo podporo, te sreče pa nimajo prebivalci palestinskega ozemlja, kajti ekonomske zmožnosti Palestine so zelo omejene. Kristjani živijo predvsem od dohodkov, ki jih prinašajo romanja in turizem. »Na območju Betlehema in tudi v starem mestnem delu Jeruzalema je zelo žalostno videti, da ni nikogar in da so vse ekonomske dejavnosti naših vernikov zaprte. Nimajo neke veleblagovnice, ampak majhno trgovinico, kjer prodajajo verske predmete, in to je vse. Zaprti so vsi hoteli, ki so sprejemali romarje. Za mnoge naše vernike je situacija izredno boleča,« izpostavi p. Patton.

»In takšna je tudi za nas kot Kustodijo Svete dežele, kajti od konca februarja tako rekoč nismo imeli več prihodkov, ampak samo izdatke. Tudi nabirka za Sveto deželo, na veliki petek, ni bila mogoča, saj smo bili v središču ciklona prvega vala pandemije. 13. septembra nabirka v mnogih škofijah in župnijah ni potekala. Tudi mi torej v teh mesecih poskušamo varčevati pri vsem, kjer se lahko varčuje, zavedajoč se, da moramo vztrajati vsaj do naslednje velike noči. Jaz mislim, da vse do konca junija. Ne verjamem, da bomo prej videli romarje. Vse to vpliva na naše življenje in vpliva na življenje mnogih, ki so vezani na nas, ter na ekonomsko dejavnost romanj in svetišč. Mi še naprej živimo v svetiščih, nadaljujemo z molitvijo, še več, molitev moramo povečati. Smo mednarodna bratovščina in zato v tem času čutimo, kako je naša poklicanost moliti za ves svet. Kajti vse naše dežele so bile prizadete, ponekod so posledice bile težje, drugje nekoliko manj. Vendar pa ves svet joče in je na kolenih ter ponovno potrebuje vedrino.«

Karitas oskrbuje predvsem z zdravili in hrano

P. Patton ob koncu spregovori še o zdravstveni situaciji. Kot pravi, je zdravstveni sistem v Izraelu izredno kvaliteten, drugačna pa je situacija v Palestini: »V Palestini je malo bolnišničnih struktur. Ne da niso dobre, vendar jih je malo, ni jih dovolj. V Betlehemu je v teh zadnjih mesecih naša karitativna dejavnost na župnijski ravni veliko ekonomsko pomagala z nakupom zdravil in prehrambnih izdelkov. To sta pravzaprav postali dve najpomembnejši področji župnijske Karitas v Betlehemu, saj mnoge osebe niti ne morejo plačati zdravil, po več mesecih brez dela pa je tudi veliko primerov, kio so ne morejo kupiti niti hrane. V Palestini smo se na primer odločili, da zagotovimo 50 odstotkov plače našim zaposlenim. In to je veliko, saj predstavlja ogromen ekonomski napor tudi za nas. V Izraelu je država ves čas zagotovila zaposlenim, ki so doma, 70 odstotkov plače, kar je zelo pomembno za življenje ljudi. Upamo, da se bodo po pandemiji lahko vrnili romarji in da bodo lahko ljudje ponovno z dostojanstvom živeli od svojega dela.«

Ponedeljek, 30. november 2020, 09:25