Išči

Vatican News
2020.02.05 Logo COMECE

Sporočilo škofov Evropski uniji: Ponovno najti upanje in solidarnost

Predsedniki škofovskih konferenc članic Evropske unije (COMECE) so danes poslali skupno sporočilo evropskim institucijam in članicam EU. Sporočilo upanja in klic k solidarnosti je osnovna tema v času skupnega izziva pandemije covida-19.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Katoliška Cerkev v Evropski uniji, ki jo predstavljajo predsedniki škofovskih konferenc držav članic, želi na evropske institucije in države članice nasloviti sporočilo upanja in poziv k solidarnosti v tej krizi, ki nas je zajela. Sporočilo, v katerem ponovno potrjujemo svoje prizadevanje za izgradnjo Evrope, ki je prinesla mir in blaginjo naši celini ter njenim ustanovnim vrednotam solidarnosti, svobode, nedotakljivosti človeškega dostojanstva, demokracije, pravne države, enakosti in varovanja ter pospeševanja človekovih pravic. Ustanovni očetje Evropske unije so bili prepričani, da bodo Evropo njene krize izoblikovale. V naši krščanski veri v vstalega Gospoda imamo upanje, da more Bog obrniti v dobro vse, kar se dogodi, tudi tisto, česar ne razumemo in se nam morda zdi slabo, in ta vera je poslednji temelj našega upanja in univerzalnega bratstva. Kot katoliška Cerkev v Evropski uniji, skupaj z drugimi sestrskimi Cerkvami in cerkvenimi skupnostmi, oznanjamo in pričujemo o tej veri ter si skupaj s člani drugih verskih izročil in ljudi dobre volje prizadevamo graditi univerzalno bratstvo, iz katerega nihče ne bo izvzet. Vera nas kliče, da bi izstopili iz samih sebe in v drugem, posebej v tistem, ki trpi in je na robu naših cest, videli brata in sestro, ter bili pripravljeni zanje dati tudi življenje.

Pandemija, ki nas je prizadela v teh zadnjih mesecih, je pretresla mnoge naše gotovosti in razkrila našo ranljivost in našo medsebojno odvisnost. Ostareli in revni po vsem svetu so najbolj trpeli. Na to krizo, ki nas je presenetila in zalotila nepripravljene, so se evropske države sprva odzvale s strahom, z zapiranjem notranjih in državnih meja, nekatere tudi tako, da niso želele z državami razdeliti najnujnejših medicinskih zalog. Mnogi izmed nas so bili zaskrbljeni, da je celo sama Evropska unija, kot ekonomski, politični, družbeni in kulturni projekt, v nevarnosti. Tedaj smo se zavedali, kakor je rekel papež Frančišek, da smo v istem čolnu in da se lahko rešimo le, če bomo ostali skupaj. Z obnovljeno odločnostjo je Evropska unija na to dramatično situacijo začela odgovarjati enotno. Pokazala je, da je sposobna ponovno odkriti duha ustanovnih očetov. Želimo si, da bi mogla tega duha odsevati tudi instrument za okrevanje po covidu-19 ter proračun Evropske unije za obdobje 2021-2027, ki sta bila sprejeta na julijskem srečanju Evropskega sveta, in o katerima se trenutno pogajata Evropski parlament in Svet.

Prihodnost Evropske unije ni odvisna le od ekonomije ali financ, ampak tudi od skupnega duha ter od nove miselnosti. Ta kriza je duhovna priložnost za spreobrnjenje. Ne smemo preprosto usmeriti vseh naših prizadevanj za to, da bi se vrnili k »stari ustaljenosti«, ampak moramo izkoristiti to krizo, da bi naredili korenito spremembo na bolje. V tem trenutku smo primorani, da ponovno premislimo in prenovimo trenutni model globalizacije, da bi mogli zagotoviti spoštovanje okolja, odprtost za življenje, pozornost na družino, socialno enakost, dostojanstvo delavcev in pravice prihodnjih generacij. Papež Frančišek je z okrožnico Laudato si' nakazal smernice za oblikovanje nove civilizacije. V svoji novi okrožnici Fratelli tutti (Vsi bratje), ki jo je le pred nekaj tedni podpisal na grobu sv. Frančiška Asiškega, celotno človeštvo vabi k univerzalnemu bratstvu in družbenemu prijateljstvu, pri tem pa ne pozabi na tiste, ki so na robu, so ranjeni in trpijo. Načela katoliškega družbenega nauka, med katerimi so človekovo dostojanstvo, solidarnost, kot tudi prednostna izbira za uboge ter trajnost, so lahko vodilo za izgradnjo drugačnega modela ekonomije in družbe po pandemiji.

Solidarnost je eno izmed temeljnih načel družbenega nauka Cerkve in je v središču procesa evropske integracije. Solidarnosti ne smemo razumevati kot notranje prenose virov za kohezijske politike, ampak kot »delati skupaj« in kot »biti odprti, da bi integrirali vse«, posebej tiste, ki so na potisnjeni na rob. V tem kontekstu je potrebno opozoriti, da mora biti cepivo proti covidu-19, ko bo na razpolago, dostopno vsem, posebej najrevnejšim. Robert Schuman je razložil, da bi se morali narodi, daleč od tega, da bi bili samozadostni, medsebojno podpirati, ter da je solidarnost prepričanje, da resnični interes vsakega pomeni prepoznati in v praksi sprejeti medsebojno odvisnost vseh. Zanj združena Evropa predstavlja univerzalno solidarnost vsega sveta brez razlik ali izjem. Zato je Schumanova deklaracija poudarila posebno odgovornost Evrope za razvoj Afrike. V skladu s temi smotri pozivamo k večji humanitarni pomoči in sodelovanju pri razvoju ter k preusmeritvi vojaških izdatkov v zdravstvene in socialne storitve.

Evropska solidarnost bi se morala nujno razširiti na begunce, ki živijo v nečloveških pogojih v sprejemnih taboriščih in jim virus resno grozi. Solidarnost do beguncev ne pomeni le financiranja, ampak tudi odprtost meja Evropske unije na proporcionalen način s strani vsake države članice. Evropski pakt o migracijah in azilu, ki ga je predstavila Evropska komisija, imamo lahko za korak, ki ga je potrebno pozorno oceniti, da bi vzpostavili skupno in pravično evropsko politiko na področju migracij in azila. Cerkev se je že izrekla glede sprejemanja; razlikuje med različnimi vrstami migracij (če so zakonite ali nezakonite), med tistimi, ki bežijo zaradi vojn in preganjanj ter med tistimi, ki bežijo iz ekonomskih ali okoljskih razlogov. Prav tako meni, da je potrebno upoštevati vprašanja, ki so povezana z varnostjo. Vendar pa menimo, da obstajajo nekatera načela, vrednote in mednarodne zakonske obveznosti, ki jih je potrebno spoštovati vedno, ne glede na položaj vpletenih oseb. Ta načela delovanja in vrednot so temelj identitete Evrope in izhajajo iz njenih krščanskih korenin. Poleg tega pozivamo, da se olajša varne in zakonite poti za migrante in človekoljubne koridorje za begunce, ki jim bi omogočili, da bi varno prispeli v Evropo ter bi bili sprejeti, zaščiteni, podpirani in integrirani. V tem smislu je smotrno sodelovati s Cerkvenimi ustanovami in zasebnimi združenji, ki že delujejo na tem področju. Evropa ne more in ne sme obrniti hrbta tistim, ki prihajajo z vojnih področij ali iz krajev, kjer so izpostavljeni diskriminaciji ali ne morejo živeti dostojno.

Eden izmed ključnih elementov za Cerkev v mnogih državah članicah med pandemijo je spoštovanje verske svobode vernikov, posebej svobode do zbiranja, da bi mogli uveljaviti lastno svobodo do bogoslužja, ob popolnem upoštevanju zdravstvenih zahtev. To je še bolj očitno, če se upošteva, da karitativne dejavnosti nastanejo in so ukoreninjene tudi v veri, ki je živeta. Izražamo svojo pripravljenost za ohranjanje dialoga med državnimi in cerkvenimi oblastmi, da bi našli najboljši način za uskladitev upoštevanja potrebnih ukrepov in svobode do vere in bogoslužja.

Pogosto se je reklo, da bo svet po tej krizi drugačen. Vendar pa je od nas odvisno, če bo svet boljši ali slabši, če bomo iz te krize izstopili okrepljeni v solidarnosti ali ne. V teh mesecih pandemije smo bili priče mnogim znamenjem, ki nas odpirajo za upanje, od dela zdravstvenega osebja do dela tistih, ki skrbijo za ostarele, do dejanj sočutja in ustvarjalnosti v župnijah in cerkvenih skupnostih. Mnogi so se morali v teh mesecih veliko žrtvovati, se odpovedati srečanjem s svojimi dragimi in temu, da bi jim bili blizu v trenutkih samote in trpljenja ter včasih tudi smrti. V svojem sporočilu Urbi et Orbi na velikonočno nedeljo se je papež Frančišek posebej obrnil na Evropo, ko je spomnil, da se je po drugi svetovni vojni celina »lahko pobrala in premagala rivalstva iz preteklosti zahvaljujoč konkretnemu duhu solidarnosti.« Za papeža je bolj kot kdajkoli prej nujno, »da se taka rivalstva ne okrepijo, ampak da se vsi prepoznajo kot člani ene in edine družine in se medsebojno podpirajo. Danes ima Evropska unija pred seboj epohalni izziv, od katerega ni odvisna samo njena prihodnost, ampak prihodnost vsega sveta.«

Vsem tistim, ki vodijo evropske institucije in države članice ter prispevajo k njihovemu delu, zagotavljamo, da vam Cerkev stoji ob strani pri našem skupnem prizadevanju, da bi izgradili boljšo prihodnost za našo celino in za svet. Podpirali bomo vse pobude, ki pospešujejo pristne vrednote Evrope. Želimo si, da bomo lahko iz te krize izšli močnejši, modrejši, bolj enotni, bolj solidarni, bolj pozorni na naš skupni dom, da bi bili celina, ki ves svet spodbuja k večjemu bratstvu, pravičnosti, miru in enakosti. Svoje molitve darujemo za vas vse in vam iz srca podeljujemo svoj blagoslov. Naj nas Gospod spremlja na našem romanju boljšemu svetu naproti!

Njegova eminenca kardinal Gualtiero  Bassetti, nadškof Perugie-Città della Pieve, Italija
Njegova ekscelenca msgr. Georg Bätzing, škof Limburga, Nemčija
Njegova eminenca kardinal Jozef De Kesel, nadškof Mechelena-Bruslja, Belgija
Njegova ekscelenca msgr. Éric Marie de Moulins d’Amieu de Beaufort, nadškof Reimsa, Francija
Njegova ekscelenca msgr. Stanisław Gądecki, nadškof Poznana, Poljska
Njegova ekscelenca msgr. Jan Graubner, nadškof Olomuca, Češka republika
Njegova ekscelenca msgr. Gintaras Linas Grušas, nadškof Vilne, Litva
Njegova eminenca kardinal Jean-Claude Hollerich DJ, nadškof Luksemburga, predsednik COMECE
Njegova ekscelenca msgr. Philippe Jourdan, apostolski administrator, Estonija
Njegova ekscelenca msgr. Czeslaw Kozon, škof Kopenhagna, Danska, Nordijska škofovska konferenca
Njegova ekscelenca msgr. Dr. Franz Lackner OFM, nadškof Salzburga, Avstrija
Njegova ekscelenca msgr. Eamon Martin, nadškof Armagha, Irska
Njegova eminenca kardinal Juan José Omella Omella, nadškof Barcelone, Španija
Njegova ekscelenca msgr. José Ornelas Carvalho SCI, škof Setúbala, Portugalska
Njegova ekscelenca msgr. Aurel Percă, nadškof Bukarešte, Romunija
Njegova ekscelenca msgr. Christo Proykov, škof sofijske eparhije sv. Janeza XXIII. Bolgarija
Njegova ekscelenca msgr. Želimir Puljić, nadškof Zadra, Hrvaška
Njegova ekscelenca msgr. Sevastianos Rossolatos, nadškof Aten, Grčija
Njegova ekscelenca msgr. Charles Jude Scicluna, nadškof Malte, Malta
Njegova ekscelenca msgr. Youssef Antoine Soueif, maronitski nadškof libanonskega Tripolija, Ciper
Njegova ekscelenca msgr. Viktors Stulpins, škof Liepāje, Latvija
Njegova ekscelenca msgr. Johannes H. J. van den Hende, škof  Rotterdama, Nizozemska
Njegova ekscelenca msgr. András Veres, škof Győra, Madžarska
Njegova ekscelenca msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof Ljubljane, Slovenija
Njegova ekscelenca msgr. Stanislav Zvolenský, nadškof Bratislave, Slovaška

Sreda, 18. november 2020, 14:10