Išči

Vatican News
Mnogi sirski begunci in razseljene osebe se nimajo kam vrniti. Njihovi domovi so porušeni Mnogi sirski begunci in razseljene osebe se nimajo kam vrniti. Njihovi domovi so porušeni  (AFP or licensors)

Sirija brez kristjanov. Nadškof Tobji: Vaš dom je tukaj

V Damasku v Siriji se je danes zaključila mednarodna konferenca o vračanju sirskih beguncev v njihovo domovino. Maronitski nadškof v Alepu Joseph Tobji zatrjuje, da se je do sedaj vrnilo zelo malo kristjanov, ki so zaradi vojne zbežali iz države. Danes je v Siriji veliko pomanjkanje hrane, ljudje živijo brez elektrike.

Andreja Červek - Vatikan

Od leta 2011 je približno polovica sirskega prebivalstva bila prisiljena zapustiti svoje domove ter zbežati pred vojno, nasiljem in uničevanje. Znotraj države je štiri milijone preseljenih oseb, v drugih državah pa se nahaja šest milijonov beguncev. Največ v sosednjih: Turčiji, Jordaniji, Libanonu, Iraku. Veliko jih je tudi v Evropi, Severni Ameriki, Afriki in Aziji.

Mednarodna konferenca o vrnitvi beguncev

In ravno vprašanju vrnitve sirskih beguncev nazaj v svojo državo je bila namenjena mednarodna konferenca, ki je potekala 11. n 12. novembra v Damasku. Iniciativa prihaja s strani Rusije. Organizacija združenih narodov se je dogodka udeležila kot opazovalka, medtem ko niso bile navzoče Evropska unija, Združene države in Turčija. Poleg Rusije so v Damasku bile Iran, Kitajska in delegacije držav, ki imajo odnose z Damaskom, kot so Združeni arabski emirati, Oman in Libanon.

EU: Pogojev za vrnitev še ni

Stališče Evropske unije v zvezi z vračanjem beguncev nazaj v Sirijo je, da je trenutna prioriteta “ustvariti pogoje za varno, prostovoljno, dostojanstveno in trajno vrnitev beguncev in notranjih razseljenih oseb na njihovo izvorno ozemlje”, kar je “v skladu z mednarodnim pravom in varnostnimi merili za vrnitev beguncev v Sirijo”. Konferenca v Damasku je po prepričanju Evropske unije preuranjena. Čeprav mora odločitev za vrnitev v domovino biti individualna, “pogoji v Siriji trenutno ne zagotavljajo pospeševanja prostovoljne vrnitve na široki ravni”, ki bi bila varna in dostojanstvena, kot to zahteva mednarodno pravo.

Alepo: Pričevanje maronitskih kristjanov

Potrebe sirskega prebivalstva, ki je v vseh teh letih vztrajalo v svoji domovini, so danes resne in velike, kljub prizadevanju mnogih družin, ki si nudijo pomoč in podporo, o čemer je za Vatican News spregovoril Joseph Tobji, maronitski nadškof v Alepu.

Kot pravi, se zaenkrat kristjani ne vračajo: “Nihče se ne vrača od zunaj, v tem trenutku, niti naši sobratje muslimani ne.” Oblast je sicer olajšala vrnitev, tako na praktični kot zakonski ravni, a glede na to, da ljudje ne prihajajo, je težko presoditi, ali je vrnitev enostavna.

Po dosedanjih ocenah je okoli enajst milijonov sirskih beguncev, polovica jih je zbežala v tujino, druga polovica pa so notranje razseljene osebe. Za nekatere med njimi se bo težko vrniti, glede na to, da so njihovi domovi uničeni. Nadškof Tobji pripomni, da je tako bilo za večino notranjih razseljencev: “Večji del se jih je vrnil v mesta, v svoje kraje, a brez hiš, ulic, zgradb. In to je najtežje, četudi družine poskrbijo za stvari, ki manjkajo, mnogi so se znašli, sprejeli drug drugega. Vendar pa je rekonstrukcija zelo odvisna tudi od veljavnih zakonov.”

Nadškof pojasni, da se je v Alepo iz tujine vrnilo zelo malo beguncev, notranje razseljeni pa so se vrnili skoraj vsi. Dodaja pa, da je življenje zelo težko: “Ljudje tukaj so skoraj sestradani. Zaradi sankcij, zaradi kapitala, ki je izginil v tujino, zaradi pomanjkanja dela je situacija tukaj - in to lahko rečem z gotovostjo - slabša kot ko smo bili bombardirani. Sedaj smo mnogo slabše v primerjavi s takrat, ko smo živeli pod bombami. To je torej sedanja vojna, ki se nadaljuje še močneje in ki ubija celotno prebivalstvo. Zato že od začetka vojne pozivamo, naj se ne sprejemajo sankcije, kajti ljudje tukaj trpijo.”

Trenutno najbolj primanjkuje zdravstvena oskrba, hrana, elektrika, voda. Po nadškofovih besedah se živi zares težko. In zato se begunci, ko vidijo takšne razmere, ne želijo vrniti. Potem pa je tukaj še problem covida-19. Kor pravi Tobji, je pandemija od avgusta dalje terjala veliko žrtev, a sedaj se je ustavila: “Imamo malo mrtvih, hvala Bogu, a če bi šlo dalje kot prej, bi umrla polovica prebivalcev.”

Nadškof Tobji ob koncu izrazi še upanje: “Da bi se nehala vojna, da bi bil mir, da bi ukinili sankcije. Beguncem pa pravim: tukaj je vaš dom, tu so vaše korenine. Vem, da velika večina beguncev ni zadovoljna tam, kjer se sedaj nahaja.”

Četrtek, 12. november 2020, 10:23