Išči

Vatican News

Razstava fotografij p. Pija. Stelluto: Izžareval je posebno svetlobo

V župnijski cerkvi v kraju Paupisi, ki je približno dvajset kilometrov oddaljen od Pietrelcine, je na ogled razstava s 400 fotografijami p. Pija. Njihov avtor je uradni fotograf p. Pija, Elia Stelluto, ki je bil z njim na poseben način povezan od svojega sedmega leta starosti. Za Radio Vatikan je spregovoril o nekaterih zanimivostih iz njunih srečanj ter poudaril, da je p. Pij izžareval posebno svetlobo, tako da fotografije niso bile nikoli temne, tudi če so bile posnete v temnem prostoru brez bliskavice.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Prvo srečanje, zame je bil kot oče

Elia Stelluto je p. Pija prvič srečal leta 1942, ko je kot sedemletni deček taval okrog in iskal hrano. Spoznal je samostan kapucinov, ki je od tistega trenutka dalje zanj v vsem postal oporna točka, posebej blizu pa je bil p. Piju: »Glede na to, da nisem imel očeta, je bil zame on moj oče. Njega sem spraševal za dovoljenje za vse stvari, ki sem jih želel storiti. Samostan je bil moj dom. Imel sem ključe, prihajal in odhajal sem, kadar sem želel, vzeli so me za svojega, bil sem kot družinski član. Postal sem tudi ministrant p. Pija in kmalu sem v samostan prinesel fotoaparat, ki sem ga kupil, da bi si s fotografiranjem služil kruh.« P. Pij je sicer izrecno prepovedal, da bi ga kdorkoli slikal, Eliu pa je dovolil. Izredno veliko število njegovih fotografij, ki so obkrožile svet, razodeva vsakdanje življenje, duhovnost in zasebnost svetnika. Razstavljene so bile po celotni Italiji, pa tudi v Atlanti in Bostonu v Združenih državah Amerike.

P. Pij in Elia Stelluto
P. Pij in Elia Stelluto

Izžareval je svetlobo, tudi temni posnetki so bili svetli

Stelluto se spominja, da p. Pij ni maral fotoaparata, še posebej bliskavice, ki jo je imenoval »past za miši«. »Moj učitelj mi je nekega dne rekel: "Elia, če mi prineseš fotografijo p. Pija, ki blagoslavlja, ti dam 5000 lir." To je bil Federico Abresh, ki se je spreobrnil po čudežnem ozdravljenju žene in sina. Ta denar mi bi prišel zelo prav, saj je bil čas velike revščine, zato sem sprejel. Vstal sem ob zori, saj je p. Pij maševal že ob štirih zjutraj. V cerkvi sem fotografiral, vendar pa se je p. Pij zelo razjezil zaradi bliskavice. Še nikoli prej ga nisem videl tako jeznega. Od tistega dne dalje mi je bilo dovoljeno, da še naprej fotografiram, vendar le pod pogojem, da ne uporabljam bliskavice. Šlo je za nemogoč izziv: kako v polmraku samostana, kjer je gorelo le nekaj sveč, narediti kvalitetne fotografije? Vendar pa me je vsakič po tem, ko sem fotografiral v temni sobi, čakalo neverjetno presenečenje, ko sem dobil razvite fotografije: bile so idealno osvetljene. On je izžareval svetlobo. Fotograf je bil on, ne jaz. Obstaja več protisvetlobnih posnetkov, na katerih je obraz p. Pija neverjetno osvetljen, namesto da bi bil zatemnjen.«

Posebni spomini, ki jih fotoaparat ni ovekovečil

Elia Stelluto je še povedal, da nima fotografije, ki bi mu bila najljubša, zanj so vse lepe. Poleg njih pa so zanj še pomembnejši osebni spomini, ki jih fotoaparat ni ovekovečil in jih hrani v svojem srcu. Prvi je poljub svetnikovih rok s stigmami, brez rokavic, po vsaki sveti maši v zakristiji. Drugi pa dan v letu 1947, ko je v samostan prišel novomašnik iz Poljske in je p. Pij na koncu rekel: »Ta duhovnik bo imel rdeče pokrivalo, bo kandidat za papeža in bo moj zagovornik.« Bil je mladi Karol Wojtyla.

Namen razstave

Tudi župnik Raffaele Pettenuzzo, ki je pobudnik fotografske razstave, ki je v teh dneh na ogled v Paupisiju, je za Radio Vatikan povzel nekaj svojih misli: »Ko človek pozna Elia, ko govori z njim, se čuti veliko ljubezen; gre za podoben duh ljubezni p. Pija. Namen razstave je pokazati, da biti Božji prijatelji ni nekaj izrednega. Pomeni živeti vsakdanje življenje in si prizadevati delati stvari v povezanosti z Gospodom. Ob pogledu na te fotografije se človek zaveda preprostosti, ljubezni p. Pija in da je bil človek kot mi, kljub temu, da je seveda prejel tudi posebna mistična znamenja. Vsi smo povabljeni, da bi se ob njem ponovno učili preprostosti v našem vsakdanu, se bolj zavedali naše človeškosti in se ne bi bali ljubiti.«

Torek, 6. oktober 2020, 11:34