Išči

Vatican News
S. Alessandra Smerilli S. Alessandra Smerilli 

S. Smerilli: Papež ne nasprotuje trgu, temveč njegovim odklonom

Docentka politične ekonomije, salezijanka s. Alessandra Smerilli, spregovori o nekaterih tematikah iz papeževe socialne okrožnice Fratelli tutti.

Andreja Červek – Vatikan

Pravica nekaterih do trgovskih dejavnosti ne more biti nad pravicami naroda in nad dostojanstvom revnih. Šibkost svetovnih sistemov pred pandemijo je pokazala, da vsega ni mogoče rešiti s svobodo trga. Trg sam ne bo rešil ničesar, čeprav nas hočejo prepričati v to dogmo o neoliberalni veri. Gre za nekaj misli iz papeževe tretje okrožnice Fratelli tutti, ob katerih lahko vidimo, kako je poleg političnega vprašanja v središču papeževega dokumenta o bratstvu in družbenem prijateljstvu tudi vprašanje boljše ekonomije.

Tveganja in odkloni trga

Docentka politične ekonomije s. Alessandra Smerilli, ki je tudi koordinatorka delovne skupine za ekonomijo pri vatikanski komisiji za covid-19, trdi, da socialna okrožnica papeža Frančiška ne nasprotuje trgu, ampak nasprotuje njegovim odklonom. Za Radio Vatikan pojasni, kako je pandemija pokazala, da so kriteriji za učinkovitost trga nezadostni in da se trg in finance morajo vrniti k svoji izvorni poklicanosti, kar je pomoč in podpora najrevnejših.

S. Smerilli izpostavi nevarnost napačnih interpretacij papeževe socialne okrožnice. »Dokument nikakor ne nasprotuje trgu, ampak poudarja njegove odklone. Opozarja na tveganja trga, ki ni več tak, kot bi moral biti, in zato govori o neoliberalizmu. V zadnjih letih smo bili priča postopnemu prodiranju trga tudi na področja, kjer je upravljanje z nekaterimi skupnimi dobrinami bilo skupno. Takšne odklone obsoja papež, ki nam istočasno pokaže, kako je ravno pandemija postavila v ospredje to, kar je bilo prej težko razumeti: trg sam ne more rešiti vsega.«

V preteklih mesecih smo lahko videli, na primer na zdravstvenem področju, da če je trgu dodeljenega preveč prostora, se znajdemo nepripravljeni pri spoprijemanju z izrednimi razmerami, kot je pandemija, pri čemer s. Smerilli opozori, da so se zdravstveni stroški v zadnjih letih povečali bolj kot pa svetovni BDP. Svetovni bruto proizvod je v povprečju rastel za 2,8 %, zdravstveni stroški pa v povprečju za 4 %. Stroški so se torej povečali, a v smeri nenalezljivih bolezni, kroničnih bolezni, individualnih zavarovanj, medtem ko bi za primere, kot je virus, potrebovali kolektivna zagotovila. »V resnici potrebujemo stroške, ki se na prvi pogled zdijo neučinkoviti. Za pravila trga in njegovo učinkovitost pa je zgrešeno imeti več mest v intenzivni terapiji, ko to ni treba, in tako se jih ukinja. V okrožnici Fratelli tutti papež pravi, da če nam je mar za skupno dobro, ne smemo sprejeti samo kriterijev učinkovitosti, kar nam je pokazala tudi pandemija. Trg funkcionira dobro, ko je civiliziran, torej gradi civiliziranost, in ko je koordiniran tudi na politični ravni.«

Finance postaviti nazaj na temelj srečanja

Papež v okrožnici izpostavlja, da ni mogoče misliti samo na rast in profit. Spomni, da je finančna kriza 2007/2008 bila izgubljena priložnost za reformo ekonomije v etičnem smislu. S. Smerilli zatrdi, da to velja predvsem za finance. Pritrdi papeževi trditvi, da iz krize ne moremo priti enaki, ali pridemo boljši ali slabši. »Morda smo iz krize leta 2007 prišli slabši, na ekonomskem in finančnem področju. Pandemija bi nam morala dati protitelesa, da bi prišli ven boljši in torej tudi financam povrnili njihovo izvorno poklicanost,« meni Smerillijeva in se sklicuje na video sporočilo papeža Frančiška, ki ga je pred kratkim namenil ZN. V njem jasno poziva, naj se ukinejo davčne oaze. »Nujno je, da se finance ponovno utemelji na srečanju. Pri tem pride nazaj izvorna frančiškanska poklicanost, ki je bila navdih za posojilnice. To so bile finančne ustanove, ki so nastale ravno z namenom pomagati najrevnejšim. In to je namreč prava poklicanost financ: omogočiti srečanje med tistim, ki ima ideje, in tistim, ki ima denar, a v določenem trenutku ne ve, kako ga investirati.«

Vprašanje žensk

V 23. paragrafu socialne okrožnice papež Frančišek zapiše, da je »organizacija družb po svetu še daleč od jasnega odražanja, da imajo ženske popolnoma isto dostojanstvo in iste pravice kot moški. Z besedami se pritrjuje določenim stvarem, a odločitve in realnost vpijeta neko drugo sporočilo.« Kot dodaja s. Smerilli, ko papež v okrožnici večkrat spregovori o tej temi, »vztraja, da enakost na ravni pravic, človeškega dostojanstva, mora z besed preiti na dejanja«. Dotakne se polemik, ki so pred izdajo okrožnice njen naslov označili kot diskriminacijski, ter poudari, da je bilo na različne načine in s strani mnogih 

pojasnjeno, da gre pri besedi »fratelli« (bratje) za natančno navajanje sv. Frančiška, in torej pomeni tako brate kot sestre. »Po moje že dejstvo, da je samo naslov sprožil takšno razpravo, kaže, da je tema vroča, zelo v ospredju in se je je treba lotiti. Nedvomno je treba narediti korake naprej ne samo v Cerkvi, kajti gre za kulturno temo,« trdi Smerillijeva.

Pripomni, da je papež to pot v cerkvenem okolju zelo dobro nakazal v dokumentu Evangelii gaudium, ko je pod številko 103 zapisal, da »je treba še razširiti prostor za učinkovito žensko navzočnost v Cerkvi«, ter dodal, da  je »ženski genij nepogrešljiv v vseh izraznih oblikah družbenega življenja. Zato mora biti navzočnost žensk zajamčena tudi na področju dela, prav tako tudi na različnih mestih, kjer sprejemajo pomembne odločitve«. S to prvo apostolsko spodbudo je bila ta pot dobro začeta. »Je pa jasno, da se v logiki spodbujanja procesov bolj kot zavzemanje prostorov – kar je eno od pomembnejših načel nauka papeža Frančiška – danes opaža potreba po ženskem pogledu tudi o temi bratstva. Kot ženske moramo stopiti naprej, ne smemo se bati, ko ponujamo te poglede.«

Papež Frančišek je avgusta imenoval šest žensk laikinj za članice vatikanskega Sveta za ekonomijo. S. Smerilli doda, da je podobne odločitve sprejel že velikokrat in s tem pokazal, da se ne želi zaustaviti samo pri načelnih trditvah. Tudi njo je imenoval za svetovalko Države mesta Vatikan, kar je prvič, da je bila imenovana ženska. »Verjamem, da je pomembna tema preiti z besed in dejanj papeža Frančiška k prizadevanju v vseh celicah Cerkve: krajevna Cerkev, gibanja, združenja, laikat … Na vseh cerkvenih poteh in zavojih je po eni strani potrebno ponuditi te ženske poglede, po drugi strani pa jih sprejeti in hoditi skupaj,« sklene s. Smerilli.

Petek, 9. oktober 2020, 12:41