Bartolomej I.: Napredek ne more sloneti na uničenju narave

Andreja Červek - Vatikan

Kategorični imperativ

Bartolomej I. v središče postavlja temeljno vprašanje ter poziva k razmisleku: »Koliko časa bo narava še lahko prenašala nerodovitne razprave in posvete ter nadaljnje odlaganje dejanj, ki so odločilna za njeno zaščito?«

Po patriarhovem prepričanju gre za vprašanje, ki se mu ne moremo več izogibati, kajti izhaja iz realne slike. »Splošno prepričanje je, da je naravno okolje v našem času ogroženo kakor nikoli prej v zgodovini človeštva,« izpostavi. In resnost grožnje se vidi v dejstvu, da v igri ni več samo kvaliteta življenja, ampak »ohranitev življenja na našem planetu«. Priča smo »uničevanju naravnega okolja, biotske raznovrstnosti, flore in favne, onesnaževanju vodnih virov in atmosfere, postopnemu kolapsu klimatskega ravnovesja« in drugim skrajnostim. Gre za vrsto situacije, ki kažejo, kako »celovitost narave« pomeni »kategorični imperativ za sodobno človeštvo, katerega pomembnost pa ni razumljena na vseh ravneh«.

Iluzija o samoobnovitveni naravi

Medtem ko na ravni posameznika, skupin in organizacij izstopata »visoka ekološka občutljivost in odgovornost«, pa tega ni opaziti, če pogledamo na upravljanje z javnimi zadevami, zatrjuje patriarh Bartolomej I. »Države in ekonomisti zaradi geopolitičnih ambicij in ekonomske avtonomije niso zmožni sprejeti pravilnih odločitev v zvezi z zaščito stvarstva, temveč gojijo iluzijo, da se naravno okolje zmore samoobnavljati.«

Nočna mora ekologije

Kriza, ki jo je povzročil covid-19, pa razkriva posledice človeške dejavnosti na stvarstvo, kar je bilo jasno videti z velikim zmanjšanjem onesnaženosti v obdobju lockdowna. Kot dodaja ekumenski patriarh, če torej imajo današnja industrija, transporti, ekonomski sistem, ki temelji na maksimizaciji profita, negativni vpliv na okoljstveno ravnovesje, pomeni sprememba smeri proti ekološki ekonomiji nujno potrebo. »Ne obstaja resnični napredek, če ta temelji na uničevanju naravnega okolja,« poudarja Bartolomej I. »Nedoumljivo je, da se sprejemajo ekonomske odločitve, ne da bi se upoštevalo tudi njihove ekološke posledice. Ekonomski razvoj ne more ostati nočna mora za ekologijo.«

Cerkev kot izvajanje ekologije

Ob koncu sporočila Bartolomej I. izpostavi veliko prizadevanje pravoslavnega patriarhata na področju ekoloških tematik, predvsem pa potrebo po sodelovanju na splošno. »Navsezadnje, samo življenje Cerkve je izvajanje ekologije. Zakramenti Cerkve, vse njeno bogoslužno življenje, askeza in skupnostno življenje, vsakodnevno življenje vernikov izražajo in proizvajajo največje spoštovanje do stvarstva,« sklene ekumenski patriarh.