Predsednik Pahor v Trstu: Današnje dejanje je dejanje upanja, ki vliva optimizem in bodri plemenita srca obeh narodov

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Sporočilo za javnost Urada predsednika republike

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella sta se skupaj udeležila slovesnosti ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in tako potrdila iskreno prijateljstvo med dvema sosednjima državama in narodoma.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je obisk v Italiji pričel z obiskom kasarne Reggimento Piemonte Cavalleria na Opčinah, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejel gostitelj predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella.

Pietetno dejanje pri Bazoviški fojbi in spomenikom junakom

Predsednika Pahor in Mattarella sta pred osrednjo slovesnostjo ob vrnitvi Narodnega doma Slovencem skupaj položila venca k spominskemu obeležju pri Bazoviški fojbi in k spomeniku bazoviškim junakom, žrtvam fašizma. S tem skupnim pietetnim dejanjem želita predsednika v evropskem duhu in ob medsebojnem spoštovanju obrniti nov list skupne prihodnosti obeh narodov.

Podpis dokumenta

Ob navzočnosti slovenskega predsednika Pahorja in italijanskega predsednika Mattarelle je bil nato na Prefekturi v Trstu slovesno podpisan dokument, s katerim bo Narodni dom prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji- natanko sto let po tem, ko so ga napadli in požgali pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin. To je zgodovinski dogodek, pomemben za oba naroda. Zanj sta si predsednika Pahor in Mattarella že nekaj let skupaj prizadevala s skrbnostjo in tenkočutjem do čustev pripadnikov obeh narodov.

Vročitev državnih odlikovanj Borisu Pahorju

V okviru slovesnosti je potekala posebna skupna svečanost vročitve najvišjih državnih odlikovanj Slovenije in Italije tržaškemu Slovencu Borisu Pahorju. Predsednik Pahor je vročil Red za izredne zasluge Borisu Pahorju, velikemu Slovencu, pisatelju in humanistu za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Predsednik Mattarella pa mu je vročil odlikovanje Vitez Velikega križa, Red za zasluge Italijanske republike.

Srečanje s predstavniki narodnih skupnosti

Predsednika Pahor in Mattarella sta se ob tej priložnosti na Prefekturi na posebnem, zgodovinskem srečanju sestala s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji.

Obisk Narodnega doma

Sledil je obisk Narodnega doma. Slovenski in italijanski predsednik sta si ogledala razstavo ob 100. obletnici požiga Narodnega doma in se vpisala v Zlato knjigo Narodnega doma. Predsednik Pahor je nato v atriju Narodnega doma nagovoril slovenske medije.

Program obiska predsednika republike Boruta Pahorja se je sklenil s svečanim kosilom, ki ga je v prostorih Prefekture priredil predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella. Predsednika republike sta na obisku v Italiji spremljala minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Italijanskega predsednika Mattarello je spremljal minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Luigi Di Maio, na Prefekturi pa sta bila prisotna tudi Luciana Lamorgese, ministrica za notranje zadeve, in Gaetano Manfredi, minister za Univerzo in raziskovanje.

Podpis dokumenta in nagovora predsednikov

Ob navzočnosti slovenskega predsednika Pahorja in italijanskega predsednika Mattarelle je bil na Prefekturi v Trstu slovesno podpisan dokument, s katerim je Narodni dom prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji - natanko sto let po tem, ko so ga napadli in požgali pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin. To je dogodek, pomemben za oba naroda. Zanj sta si predsednika Pahor in Mattarella že nekaj let skupaj prizadevala s skrbnostjo in tenkočutjem do čustev pripadnikov obeh narodov.

Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

Spoštovani gospod predsednik in prijatelj Sergio Mattarella,
ljubi slovenski rojaki,
dragi italijanski prijatelji.

Danes me preplavljajo močni občutki sreče. Sto let po požigu je Narodni dom vrnjen Slovencem. To je stoletno dejanje. To je zgodovinski dogodek. Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici.

Danes je praznični dan. Skupaj proslavljata Slovenija in Italija, ker gre za skupen podvig Slovencev in Italijanov. To je zaslužena zmaga vseh tistih, ki so dolgih sto let in danes iskreno verjeli v sožitje, sočutje, spoštovanje, vzajemnost in skupno Evropo.

Vrnitev Narodnega doma daje vtis samoumevnosti, pa ni. Čeprav je po pravu in pravici. Kot je minilo do vrnitve toliko let, bi jih prav lahko minilo še toliko. Vrnitev je plod naših vztrajnih in vzajemnih ravnanj, ki so se tiho spletla v čudovito harmonijo medsebojnega zaupanja. Glede tega ponosno stojimo na ramenih naših predhodnikov in se s hvaležnostjo spominjamo njihovega poguma, premočrtnega vztrajanja in vizije povezane skupnosti z občutkom za drugega. Danes gre, kot je nekdo rekel, za »prepovedane sanje, ki so postale resničnost«. Kot bi se po sto letih končno poravnale vse zvezde. Vendar se niso same od sebe. Vsi mi smo jih.

Trst. Na svetu je malo krajev, ki so tako od blizu videli začetek prve in konec druge svetovne vojne. Trst je mesto, ki bolje od drugih ve, da se prva vojna imenuje velika tudi zato, ker se v resnici ni končala, ampak le iztekla v drugo. Če ga znamo poslušati, nam Trst pripoveduje o krhkosti človeka v vrtincu političnih, zgodovinskih, etničnih in civilizacijskih sprememb. Danes pa nam Trst govori tudi o moči človeka, ki razume, se spominja in odpušča. Ta moč je silna. Ona vodi naprej.

Zato se je današnje dejanje moralo zgoditi – čeprav, kot rečeno, sploh ni bilo samoumevno. To je bil klic naše vzajemne notranje potrebe, da ne žrtvujemo tega časa, ki obeta prihodnost, za čas, ki bi znova prinesel preizkušeno, grenko preteklost.

Za sovraštvo ni potrebno storiti skoraj nič. Dovolj se je le strahopetno prepustiti predsodkom. Za prijateljstvo pa sta potrebna pogum in trud, da se neguje različnost in krepi enotnost.

Današnje dejanje je dejanje upanja, ki vliva optimizem in bodri plemenita srca obeh narodov in vseh narodov. To dejanje je tako veliko in sporočilno, da sploh ne zadeva samo Slovence in Italijane, ampak vso Evropo in vse njene narode. To je stoletno dejanje.

Trst je danes, vsaj za en dan in vsaj v metaforičnem smislu, zaradi slavljenja najžlahtnejših vrednot, ki utemeljujejo Evropsko unijo, tudi njena prestolnica.

Znova in znova me v takih presunljivih trenutkih navdihujejo Antigonine besede: »Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.«