Kard. Ravasi: Človeško bratstvo in medverski dialog v zgodovini
Andreja Červek – Vatikan
V ospredje razprav so bile postavljene štiri glavne teme: mir, lepota, dobrota in sobivanje. Med govorniki je bil tudi kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo. Govoril je na temo Človeško bratstvo in medverski dialog v zgodovini. Globoka duša verstev. Poudaril je, da medverski dialog v resnici spada h globoki duši vseh verstev, predvsem pa treh monoteističnih verstev.
Za nas katoličane je osnova drugi vatikanski koncil, s temeljno izjavo Nostra aetate, ki je bila sprejeta 28. oktobra 1965. V njen niso obravnavana samo različna nekrščanska verstva, ampak je posebna pozornost bila namenjena ravno islamu in judovstvu. Z odločnostjo je bilo poudarjeno, da ne moremo klicati Boga Očeta vseh ljudi, če se ne obnašamo kot bratje do nekaterih, ki so prav tako ustvarjeni po Božji podobi. Kot je spomnil kardinal Ravasi, je ravno v tem duhu papež Pavel VI. 19. maha 1964 ustanovil tajništvo za nekristjane, ki ga je zatem Janez Pavel II. s konstitucijo Pastor bonus, z 28. junija 1988, spremenil v sedanji Papeški svet za medverski dialog. V tej delikatni, a tudi nujni in zanimivi izkušnji dialoga se je po Ravasijevih besedah treba izogibati dveh nasprotnih si ovir, ki se pojavljata pred verniki različnih verstev. Na eni strani je to integralizem identitete, ki se opira na fundamentalizem, na drugi strani ma sinkretizem, ki relativizira vsako veroizpoved.
Ekskluzivni integralizem identitete ima ravno v fundamentalizmu pogosto svoj okrvavljen prapor. O tem pričajo tragični dogodki v nekaterih državah Azije in Afrike, a prav tako nepričakovana eksplozivnost teh verskih degeneracij na Zahodu. Ravasi je navedel besede pisatelja Jorga Luisa Borgesa, ki je že leta 1962 zapisal, da je lažje umreti za neko vero, kot pa jo dejansko živeti. Po drugi strani imamo prej omenjeni sinkretizem, ki relativizira vsako veroizpoved in jo tako raztopi v neškodljivo duhovno zmes.
Avtentičen dialog pa pomeni pozorno in spoštljivo srečanje med dvema verskima mislima, ki sta obdarjeni s sebi lastno teološko in kulturno identiteto, je poudaril kardinal Ravasi. Kot je pripomnil, obstajajo mnoge živete izkušnje in teološki izrazi, ki jih je takšen dialog uresničil, čeprav znotraj kompleksnosti in sredi težav, do katerih je prihajalo, ki pa prav tako pripadajo načrtu Boga, ki nas je postavil na preizkušnjo s tem, kar nam je dal.
