Ob obisku ad limina apostolorum indijskih škofov: Cerkev v Indiji

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Trije obredi, 30 cerkvenih pokrajin

Indijska škofovska konferenca je bila ustanovljena leta 1944, združuje pa škofe vseh treh omenjenih obredov, ki imajo vsak svojo škofovsko konferenco oz. sinod. Cerkev v Indiji šteje 30 cerkvenih pokrajin, ki vključujejo nadškofije in škofije latinskega obreda, ki so v večini, ter nadeparhije in eparhije sirsko-malabarskega in sirsko-malankarskega obreda.  

Prisotnost kristjanov že od 1. stoletja s sv. Tomažem

Prisotnost kristjanov v Indiji sega v 1. stoletje po Kristusu, ko je na jugu celine med letoma 53 in 70 tam evangelij oznanjal apostol Tomaž. Svoje poslanstvo je potrdil z mučeništvom, saj so ga umorili s sulico v kraju Mylapoor v bližini današnjega Chennaia. Iz teh prvih krščanskih skupnosti izhajata današnja sirsko-malabarska in sirsko-malankarska Cerkev, ki sta prisotni predvsem v zvezni državi Kerala, njuni verniki pa zase radi rečejo, da so »kristjani sv. Tomaža«.

V 16. stoletju prihod portugalskih jezuitov

V 4. stoletju so se krščanske skupnosti širile na jugovzhodu Indije in na Šri Lanki, v Kerali pa je bila prva škofija ustanovljena leta 1349. Cerkev latinskega obreda je prišla v Indijo v 16. stoletju preko portugalskih misijonarjev. Leta 1534 je bila v Goi ustanovljena latinska škofija, osem let zatem pa je tja prišel tudi sv. Frančišek Ksaverij.

1,6% katoličanov

V Indiji je 80% prebivalcev hindujcev, 14% muslimanov in 3% kristjanov. Katoličanov je približno 21,7 milijonov, kar predstavlja 1,6% celotnega prebivalstva. Največ jih je latinskega obreda (približno 75%), 20% sirsko-malabarskega, 3% pa sirsko-malankarskega. Čeprav je Cerkev v Indiji številčno majhna, pa gre za zelo dinamično stvarnost, bogato z mnogimi duhovniškimi in redovniškimi poklici ter gibanji. Skupaj s filipinsko skupnostjo je najbolje organizirana katoliška skupnost v Aziji.

Izzivi: ekstremistične skupine, globalizacija

Poleg izzivov na misijonskem področju je v zadnjih letih v državi zaznati porast hindujskih ekstremističnih skupin, ki jih podpira tudi vlada, prav tako se občuti družbene in kulturne spremembe, ki jih prinaša globalizacija.   

Boj proti revščini in pospeševanje razvoja

Kljub majhnemu številu vernikov glede na celotno prebivalstvo je Cerkev v Indiji največja nedržavna institucija, ki se bori proti revščini, nerazvitosti, boleznim ter si prizadeva za socialno pospeševanje. To prizadevanje se je začelo že leta 1969, ko je v mestu Bangalore v zvezni državi Karnataka potekal »Indijski koncil« ˗ šlo je za prvo generalno zasedanje Cerkve v Indiji po Drugem vatikanskem koncilu.

Vzgoja, izobraževanje, zdravstvo

Eno izmed področij, na katerem je danes Cerkev v Indiji zelo prisotna, je vzgoja in izobraževanje. Katoliške šole, univerze in druge ustanove so zelo kvalitetne in pogosto večina otrok ter mladih, ki jih obiskujejo, ne pripada krščanski veri. Pomembno vlogo pa imajo tudi katoliške zdravstvene in socialne ustanove z bolnišnicami, sprejemnimi centri za ljudi s posebnimi potrebami, gobavce, bolnike z aidsom ter mnogimi programi za tiste, ki so najbolj potrebni pomoči.