Išči

Logotip papeževega obiska na Mavriciju Logotip papeževega obiska na Mavriciju 

V pripravi na apostolsko potovanje: Mavricij

Še teden dni nas loči od začetka 31. apostolskega potovanja papeža Frančiška, med katerim bo obiskal tri vzhodnoafriške države. Po Mozambiku in Madagaskarju se bo zadnji dan zaustavil še na Mavriciju.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Država, ki obsega štiri otoke v Indijskem oceanu

Gre za otoško državo vulkanskega izvora v Indijskem oceanu, ki leži približno 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. Republika poleg otoka Mavricij obsega tudi otoke Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega.

Prebivalci

Na področju, ki je približno desetkrat manjše od Slovenije, živi 1,3 milijona prebivalcev. Glavno mesto države je Port Louis, uradni jezik pa angleščina, čeprav so pogosto v uporabi tudi francoščina, francoska kreolščina in hindi. Glavne etnične skupine so Indo-Pakistanci (68%), kreoli (27%), Kitajci (3%) in Francozi (2%).

Kolonizatorji: Portugalci, Nizozemci, Francozi, Britanci

Otočje so arabski trgovci poznali že v 10. stoletju. V posesti Portugalcev je bilo od leta 1511 do 1598, ko so ga zasedli in naselili Nizozemci. Ti so otok poimenovali po Mavriciju Oranskem, ki je bil glavni poveljnik vojske Republike Nizozemske v času njenega osamosvajanja od Španije. Pod francosko upravo (1715–1810) so ga preimenovali v Île de France. Leta 1810 so otok zasedli Britanci in uvedli svoj kolonialni režim. Leta 1829 so na otok naselili najemniške delavce s Kitajske, po ukinitvi suženjstva 1834 pa še delavce z indijske podceline, katerih potomci danes predstavljajo večino prebivalstva.

Neodvisnost od leta 1992

Leta 1957 je Mavricij dobil omejeno avtonomijo, 7. avgusta 1967 pa popolno avtonomijo. 12. marca 1968 je razglasil neodvisnost monarhije v okviru britanskega Commonwealtha, leta 1992 pa je postal republika.

Hiter ekonomski razvoj, predvsem zahvaljujoč turizmu

Gre za eno izmed držav z najvišjo stopnjo ekonomskega razvoja v Afriki, med letoma 1977 in 2009 so v povprečju zabeležili več kot 5-odstotno letno rast. Poleg pridelave sladkorja, ki je prevladovala dve stoletji, so v zadnjih desetletjih razvili tudi gojenje žitaric, uvedli industrijo, enega glavnih ekonomskih virov pa predstavlja turizem. Absolutna revščina je nižja od 2%, med letoma 1970 in 2008 pa se je pričakovana življenjska doba povišala z 62 na 73 let. Smrtnost otrok je v tem času padla za več kot 75%, medtem ko več kot 90% otrok obiskuje šolo.

Sreda, 28. avgust 2019, 10:44