Mozambik v pričakovanju papeža Frančiška, romarja sprave
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Državljanska vojna in prvi mirovni sporazum
Po neodvisnosti od Portugalske leta 1975 je Mozambik pretresala tragedija državljanske vojne. V konfliktu, ki je trajal slabih 17 let, je umrlo skoraj milijon oseb, več kot 4 milijone ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Leta 1992 se je uporniška skupina Renamo preoblikovala v politično stranko. 4. oktobra 1992 je bil v Rimu podpisan zgodovinski mirovni sporazum med tedanjim mozambiškim predsednikom Joaquimom Chissanom in vodjo Renama, Afonsem Dhlakamo. Dogovor je bil rezultat dolgega procesa pogajanja, ki ga je vodila Skupnost sv. Egidija. Leta 1994 so v Mozambiku potekale svobodne volitve, ki so bile prvi pomemben korak v procesu normalizacije, ki je v naslednjih letih prispeval k ekonomskemu in socialnemu napredku.
Novi spopadi in mirovni sporazum 2019
Med letoma 2013 in 2016 so mir v državi prekinili oboroženi spopadi med vojsko in bojevniki Renama, ki so nasprotovali rezultatom volitev in zahtevali zmago v sedmih provincah. Po kompleksnem pogajalskem procesu je 7. avgusta letos prišlo do mirovnega sporazuma, ki določa pravila za demilitarizacijo, razorožitev in ponovno vključitev bojevnikov Renama v družbo. Podpisa sporazuma se je udeležila tudi delegacija Skupnosti sv. Egidija pod vodstvom msgr. Mattea Zuppija, bolonjskega nadškofa, ki je bil eden izmed posrednikov na mirovnih pogajanjih leta 1992. Ob tokratnem podpisu sta sedanji mozambiški predsednik Filipe Nyusi in vodja Renama, Ossufo Momade, zagotovila, da bosta obe strani na miren način sodelovali na predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitvah, ki bodo potekale 15. oktobra letos.
Ena najrevnejših držav, veliko potenciala
Mozambik, kjer na površini okoli 800.000 kvadratnih kilometrov živi slabih 30 milijonov prebivalcev, je ena izmed najrevnejših držav na svetu in je močno občutila ekonomsko krizo. Situacija se je še poslabšala leta 2016, ko so odkrili visoke dolgove, ki jih je vlada prikrivala in je državo prizadela visoka inflacija. Ekonomija države temelji na kmetijstvu, pri tem pa naj povemo, da ima le 15% podeželskega prebivalstva dostop do elektrike. Kljub temu pa ima država veliko naravnih virov, med katerimi so premog, titan in dragoceni kamni. Leta 2011 so odkrili tudi ogromna nahajališča naravnega plina. Da bi izkoristili ta potencial, so potrebne velike naložbe, ki pa bi po mnenju nekaterih strokovnjakov pomagale, da bi Mozambik lahko do leta 2025 postal drugi največji svetovni dobavitelj naravnega tekočega plina. V kolikor bo odpravljena tudi rana korupcije in revščine, bi imela lahko ta država pomembno vlogo pri možnem ekonomskem preporodu Afrike.
Nove nestabilnosti
Po nedavnih odkritjih nahajališč naravnega plina na severu države je bila stabilnost Mozambika ponovno ogrožena, zaznali so tudi različne skupine islamskih skrajnežev, ki so prišle tudi iz drugih držav.
Težave
Med težavami, ki pestijo Mozambik, so prav tako visoka stopnja nepismenosti, aids in zasvojenosti. Državo sta marca in aprila letos prizadela tudi huda ciklona Idai in Kenneth, ki sta terjala več kot 600 žrtev in uničila več sto tisoč hektarjev obdelovalnih površin. Domove je moralo zapustiti več kot 73.000 oseb.
6 milijonov katoličanov (28% prebivalstva)
Katoliška Cerkev v Mozambiku šteje več kot 6 milijonov vernikov, kar predstavlja 28% odstotkov prebivalstva. Okoli 20% je muslimanov, predvsem na podeželju pa veliko prebivalcev pripada tradicionalnim afriškim kultom. Mozambiška škofovska konferenca združuje škofe treh nadškofij metropolij in devetih sufraganskih škofij. Cerkev deluje predvsem na področju pomoči revnim, prizadevanja za odpravo socialne neenakosti, korupcije, nasilja, kriminala, trgovine z mamili, izkoriščanja delovne sile ter trgovine z ljudmi.
