Evropski skavti: 5000 romarjev po poteh svetnikov na srečanje s papežem
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Štiri poti, štirje svetniki
Na srečanje s svetim očetom bo 5000 mladih priromalo po štirih poteh, ki so zaznamovane z življenji štirih svetnikov, ki so jih skavti prav tako spoznavali v teh dneh: sv. Frančiška, sv. Benedikta, sv. Katarine Sienske ter sv. Pavla.
Program po skupinah
Romarji so razdeljeni v skupine po 30-50 popotnikov in popotnic, ki so vsak večer postavili šotore v svojem »mobilnem taboru« ter nekaj časa namenili dejavnostim, ki so jih pripravili za otroke in ostarele v krajih, ki jih gostijo. To so bile priložnosti za izmenjavo mnenj glede temeljnih vrednot Evrope, kot so varovanje človeškega dostojanstva, svoboda in pravičnost, poleg tega pa so imeli tudi bogoslužja v različnih jezikih.
Prepisovanje evangelija za papeža
Med romanjem so mladi prav tako podoživeli to, kar so nekoč delali menihi v skriptorijih samostanov: v teh dneh so tudi oni prepisovali evangelij, ki ga bodo jutri izročili v dar papežu Frančišku. Pri tem pa ni šlo zgolj za prepisovanje, ampak so pred tem tudi molili z Božjo besedo, se pogovarjali z duhovnimi asistenti ter svoja razmišljanja ob njej tudi zapisali.
Pred vrati Rima
Danes, 2. avgusta, so romarji prispeli do t.i. štirih »rumenih točk« pred vhodom v Rim ter v skupinah po približno 1200 skavtov spoznavajo značilnosti in tradicije držav, iz katerih prihajajo udeleženci. Prisluhnili bodo različnim pričevanjem ter se naučili nekaterih novih skavtskih veščin na prostem.
Udeleženci
Največ mladih je iz Italije (približno 2500), 837 je Francozov, sledi jim 453 Poljakov, 139 Belgijcev in 129 Špancev. Evropskim skavtom pa se je pridružilo tudi 20 Argentincev, 13 Kanadčanov, 7 Brazilcev ter 6 Mehičanov.
Euromoot
Srečanje Euromoot je bilo prvič organizirano leta 2007 na Slovaškem in Poljskem, kjer je potekalo nočno romanje v Čenstohovo. Letos poteka pod geslom »Pripravite Gospodovo pot«, tudi tokrat pa ga prireja Mednarodna zveza evropskih skavtinj in skavtov, ki je bila ustanovljena leta 1956 in šteje okoli 70.000 članov po vsem svetu. Leta 2003 jo je Papeški svet za laike priznal kot zasebno združenje vernikov papeškega prava. Povezuje katoliška združenja, v ekumenskem duhu pa sprejema tudi evangeličanska (v Kanadi in Nemčiji) in pravoslavna združenja (v Romuniji in Rusiji).
Skavti in p. Ivan Žužek
Naj omenimo, da je bil pri tej zvezi dejaven kot skavt član in duhovni asistent italijanskega združenja skavtov tudi p. Ivan Žužek, slovenski jezuit. Prepričan je bil, »da je skavtska metoda – če se jo uporabi, kot je prav – najboljše vzgojno orodje za osebnostno rast na vseh področjih.« P. Ivan Žužek se je rodil 2. septembra 1924 v Ljubljani kot peti izmed petnajstih otrok. Po koncu druge svetovne vojne je pobegnil v Italijo, kjer je vstopil v Družbo Jezusovo, leta 1955 pa je bil posvečen v duhovnika v vzhodnem obredu. Po končanem doktoratu leta 1962 je začel s poučevanjem na Papeškem vzhodnem inštitutu, ki ga je v letih od 1967 do 1973 tudi vodil. Med letoma 1972 in 1990 je opravljal naloge tajnika komisije za pripravo Zakonika cerkvenega prava vzhodnih katoliških Cerkva. Leta 1976 je prvič srečal Evropske skavte, ki jih je nato kot duhovni asistent spremljal vse do smrti 31. januarja 2004, med bivanjem v skavtski bazi blizu kraja Soriano nel Cimino v Italiji.
Janez Pavel II.
Jutrišnje srečanje s svetim očetom v dvorani Pavla VI. bo potekalo 25 let po tem, ko je 7.500 skavtov v baziliki sv. Petra sprejel papež Janez Pavel II. Tedaj jih je spomnil, da so se poklicani »z vso mladostno vnemo soudeležiti izgradnje Evrope ljudstev, da bi bilo vsakemu človeku priznano dostojanstvo ljubljenega Božjega otroka ter bi bila družba utemeljena na solidarnosti in bratski ljubezni.«
Benedikt XVI.
Papež Benedikt XVI. pa je Evropske skavte pozdravil med sredino splošno avdienco 1. avgusta 2007, na dan stote obletnice skavtizma, ko so tudi obnovili svojo obljubo. Zaželel jim je, da bi skavtsko gibanje še naprej prinašalo »obilne sadove v človeškem, duhovnem in družbenem oblikovanju človeka v vseh deželah po svetu.«
